Evropsko sodišče za človekove pravice je med drugim ugotovilo nepravilnosti pri dodelitvi sodnika, ki je odločal v zadevi, prav tako pa so na ESČP presodili, da začasne odredbe, na podlagi katere mati ni mogla imeti stika z otroki, niso bili utemeljeni in podkrepljeni z dovolj relevantnimi razlogi. Zato pravice otrok v sodnem postopku niso bile zastopane v zadostni meri. 

Mučen odvzem otrok

Na ESČP se je sicer obrnila mati s svojimi tremi otroki, starimi 13 in deset let (dvojčici). Mati se je z očetom otrok razšla leta 2018, v postopku ločitve pa sta si oba prizadevala za skrbništvo nad otroki. 

Sprva je bila primarna skrbnica otrok mati, leta 2019 pa je sodišče presodilo, da otroke odtujuje od očeta, ki mu je sodišče že pred tem dovolilo stike z otroki. Ker mati otrok ni želela predati očetu, je marca 2020 sledil mučni, štiri ure trajajoči odvzem otrok, ki se je končal tako, da so otroke nazadnje odvlekli v avtomobil, kjer jih je čakal oče. Sodni izvršitelj je med postopkom celo klical sodnico, saj je želel prekiniti s postopkom odvzema, vendar mu je sodnica naložila, da naj vztraja in postopek izpelje do konca. 

Med marcem in avgustom 2020 mati ni smela imeti kontakta z otroki, enako tudi krajše obdobje leta 2022. Otroci so v vmesnem obdobju večkrat poskušali pobegniti k materi, h kateri jih je sodišče nazadnje ponovno dodelilo leta 2023.

Napaka pri predodelitvi sodnega spisa

Večina postopka je na sodišču tekla pred sodnici, ki so ji spis dodelili po odhodu sodnice, ki je prva sodila v zadevi. Isti sodnici so tedaj dodelili več spisov predhodnice, saj je imela tedaj najmanj nerešenih družinskih zadev. Navadno sicer spise odhajajočih sodnikov naključno porazdelijo med vse sodnike, ki lahko sprejemajo nove zadeve. Zagovorniki so tudi zato novo sodnico večkrat poskušali izločiti.

Prav v predodelitvi primera novi sodnici so sodniki ESČP zdaj ugotovili kršitev pravice do poštenega sojenja. Predsedniku ljubljanskega okrožnega sodišča očitajo, da ni vnaprej objavil kriterijev, po katerih je v tem primeru nato predodelil več sodnih spisov eni sodnici. Po mnenju ESČP je s tem kršil slovensko zakonodajo in sodni red, zaradi česar je mati upravičeno izgubila zaupanje v postopek predodelitve spisov, s tem pa je sodišče materi kršilo pravico do poštenega sojenja.

Je bil najbolj drastičen ukrep res nujen?

Tudi ugotovljena kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja se nanaša na odločitve sodišča. Sodniki ESČP so med drugim opozorili, da odločitev sodnice, da leta 2020 odredi odvzem otrok prek sodnega izvršitelja, ni vsebovala razlage, zakaj je bil potreben ravno ta najbolj drastičen ukrep (mamo bi lahko denimo pred tem oglobili zaradi onemogočanja stikov). Prav tako sodišče ni poskrbelo za pripravo otrok na odvzem in določitev začasnega skrbništva očetu, čeprav je bilo seznanjeno, da se otroci upirajo selitvi k očetu. Sodišče za nameček v svoji odločitvi ni ocenilo, kako bo selitev k očetu vplivala na otroke.

Pomanjkljiva je bila tudi začasna odredba iz leta 2022. Sodišče je tedaj med drugim materi pripisalo odgovornost, da je tedaj osemletna hčerka pobegnila od očeta, pri čemer pa ni raziskalo otrokovih motivov za pobeg. Tudi ko je tedaj 11-letni sin od očeta pobegnil januarja 2023, je sodišče zavrnilo materino zahtevo za začasno odredbo proti očetu zaradi domnevnega zanemarjanja otrok in nasilnega ravnanja, ne da bi zaslišali samega otroka. Tudi sicer sodišče ni nikoli zaslišalo otrok, niti najstarejšega, ki je večkrat izrazil svoje nestrinjanje z bivanjem pri očetu, od katerega je večkrat pobegnil.

"Skrb vzbujajoče, da domača sodišča teh očitnih kršitev niso prepoznala"

Pooblaščenec matere in otrok Blaž Žibret je s sodbo ESČP pričakovano zadovoljen. Poudarja, da postopek glede trajnega skrbništva nad otroci še ni zaključen, trenutno pa so otroci začasno dodeljeni materi, tudi oče pa ima z njimi redne stike.  

»Skrb vzbujajoče je, da domača sodišča teh očitnih kršitev niso prepoznala in pri tem celo opustila svojo dolžnost, da jih prepoznajo. Tudi več drugih družbenih podsistemov, kot so izvedenci, policija, šola in delni CSD, niso ustrezno zaznali situacije,« sodbo ESČP komentira Žibret, ki poudarja, da je sodišče začelo postopek ustrezneje voditi šele po tem, ko so otroci začeli bežati od očeta. »Otroci so začeli reševati zadevo, pravno pa jo je rešilo ESČP,« pravi Žibret. Odvetnik dodaja, da je ESČP odločilo o začasnih odredbah med postopkom, ki je še v teku, kar ni običajno. Zato ocenjuje, da so tudi sodniki ESČP presodili, da gre za res očitne kršitve, in pohiteli z odločitvijo.