Po dveh letih se je 59-letna Marta Kos, ena od nekdanjih podpredsednic Gibanja Svoboda, vrnila na slovensko politično prizorišče. In to v velikem slogu. Premier Robert Golob jo je po »odstopljenem« komisarskem kandidatu Tomažu Veselu že v petek poklical in ji ponudil komisarsko mesto.
Pod vse večjimi pritiski predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki je sporočala, da Tomaž Vesel ne uživa njenega zaupanja, je iz naftalina povlekel Kosovo, ki je živela v Švici, v Slovenijo pa se je redno vračala zaradi dejavnosti svojega gibanja Ona ve, ki promovira ženske strokovnjakinje in zagovarja tudi njihovo po spolu uravnoteženo zastopanost v medijih.
Po naših informacijah je slovenski premier nominacijo Kosove preverjal pri von der Leynovi. Ta je sicer po neuradnih informacijah med svojim obiskom v Sloveniji Golobu ponudila močan resor, če bo Slovenija posredovala kandidatko. Še vedno naj bi bil v igri širitveni resor s posebno usmeritvijo za Zahodni Balkan.
Komentar Aleša Gaubeta: Imenovanje komisarske kandidatke: V imenu ženske, države in ugleda
V preteklih dneh se je za slovenskega komisarja ali komisarsko sicer omenjalo različne pozicije: od ekonomskih resorjev do zdravstva. Golob danes o resorju za Kosovo ni govoril, ji je pa ob prepričanju, da bo dobro zastopala Slovenijo, zaželel vse dobro na njeni evropski poti. »Pričakujemo, da bomo dobili dober resor, če bo to širitev, bomo zagotovo tudi zadovoljni,« je ocenil podpredsednik vlade Matej Arčon. Vlada je soglasno podprla njeno nominacijo.
Marta Kos, ki se je že predstavila poslanskim skupinam v parlamentu, naj bi se na zaslišanju pred pristojnim odborom za evropske zadeve predstavila šele v petek, ko bo sejo sklical predsedujoči Franc Breznik (SDS). Ta želi dobiti od vlade več informacij glede zamenjave kandidata v zadnjem trenutku.
Za slovensko vlado je odločitev precej nerodna, saj bo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen svojo ekipo z razdeljenimi resorji predstavila v sredo. Zadrega pa je velika tudi za predsednico. Vprašanja, ali bi zaradi zamika v Sloveniji lahko prišlo tudi do zamika v Bruslju, na sedežu evropske komisije niso komentirali, nominacije Marte Kos prav tako ne.
SDS bi hotela soodločati, NSi dvomi o strategiji
Imena slovenske kandidatke Ursula von der Leyen takrat še ne bo mogla uradno navesti, ker Marta Kos še ne bo uradno potrjena za komisarsko kandidatko. Po nominaciji jo mora namreč najprej potrditi odbor za evropske zadeve, zatem pa jo potrdi še vlada – lahko tudi z dopisno sejo. Marta Kos je dejala, da ne pričakuje, da bi opozicija rušila njeno kandidaturo. Opozicijski stranki je sicer zmotil predvsem način, kako je Golob prišel do nove komisarske kandidatke. Prvak SDS Janez Janša je denimo menil, da bi besedo pri tem morala imeti tudi njihova stranka, ki je bila »nesporna zmagovalka« evropskih volitev s štirimi dobljenimi evropskimi poslanci, medtem ko jih je koalicija dobila zgolj tri. Vodja NSi Matej Tonin pa je vladi očital taktične in strateške napake v postopku imenovanja komisarskega kandidata.
Po njegovi oceni se namreč resne države imenovanja komisarjev lotijo popolnoma drugače – osredotočijo se na določeno osebo zaradi njenih izjemnih političnih ali drugih izkušenj ali pa na želeni resor. »Če je Slovenija nameravala v Bruselj poslati točno določenega kandidata, je zdaj ta umik gospoda Vesela poraz predvsem za slovensko vlado. Na neki način je načeta njena kredibilnost. Če pa je Slovenija že od samega začetka želela startati na pomemben resor, kar so sami zatrjevali, bi v tej luči pričakovali, da bi seveda imenovali dva kandidata, moškega in žensko, ki bi bila strokovnjaka za resor, ki si ga Slovenija želi pridobiti,« je dodal.
Mojca Šetinc Pašek: Marta Kos rešuje blamažo
Tudi Mojca Šetinc Pašek, nekdanja članica Gibanja Svoboda, ki jo je svet stranke izključil iz svojih vrst, z drugega političnega brega ocenjuje, da je komisarski zaplet posledica osnovnega nerazumevanja postopkov in pravil igre v Svobodi, ne pa šibkega kandidata: »Torej načina, kako so se v Svobodi aprila zaradi notranjepolitičnih razlogov lotili reševanja volilne kampanje za evropske volitve. Že takrat in tudi še nekajkrat pozneje je bilo javno demonstrirano, da teh postopkov ne poznajo prav dobro. In tudi kljub zagotavljanju, kako nam bo hitra predstavitev komisarskega kandidata zagotovila boljši resor v novi evropski komisiji, vidimo, ni tako.«
Za Mojco Šetinc Pašek je Marta Kos sicer sposobna in tudi spodobna kandidatka za visok bruseljski položaj. »Njeno odločitev ocenjujem kot reševanje blamaže države oziroma polomije vlade in predsednika vlade, ki smo ji bili s slovensko komisarsko kandidaturo priča.« Kot pravi, bo imela Marta Kos jasna in čista stališča, zato upa in pričakuje, da ji bo premier Golob uspel zlobirati podporo v evropskem parlamentu in ji bo stal ob strani.
Lovec: Napake so bile storjene v preteklosti
Dr. Marko Lovec, poznavalec evropske politike na Fakulteti za družbene vede, ocenjuje, da je celotna zgodba imenovanja komisarske kandidatke videti, kot da ni bila zelo načrtovana. »In če zadeve niso načrtovane, so strateško slabe,« je poudaril. Po njegovem mnenju so bile napake storjene že zgodaj spomladi, pred evropskimi volitvami in še prej – v času predsedniških volitev, ko je na levici prihajalo do sporov glede skupnega predsedniškega kandidata. V Gibanju Svoboda bi pred evropskimi volitvami lahko naredili zgodbo o svoji kandidatni listi, na katero bi uvrstili predsednico parlamenta Urško Klakočar Zupančič, ali pa bi že takrat Marto Kos imenovali za komisarsko kandidatko. »Stvari bi bile v tem primeru danes videti povsem drugače,« pravi in opozarja na tisti del lizbonske pogodbe, iz katerega jasno izhaja, da je evropska komisija političen organ, saj mora sprejemati politične odločitve.
Zgodnje imenovanje Tomaža Vesela za komisarskega kandidata Gibanja Svoboda Lovec opredeljuje kot simbolno znamenje stranke, da bodo še vedno tista stranka, ki bo dala komisarskega kandidata. Da je bila Slovenija deležna pritiska Ursule von der Leyen, je po njegovi oceni tudi posledica tega, da je na čelu vlade stranka z malo politične kilometrine, zaradi česar ima na evropski ravni šibek položaj. Lovcu se sicer zdi škoda, da niso imenovali Tanje Fajon, ki je politično profilirana. O njenih argumentih, da ni kandidatka zaradi vztrajanja na zunanjem ministrstvu in osredotočanja na delo v varnostnem svetu, pa dvomi.
Patriotske želje zunanje ministrice
Za Marto Kos imajo zdaj vse članice koalicije dobre besede ali želje. Povsem jasne so bile denimo besede zunanje ministrice Tanje Fajon iz SD, katere ime se je vedno znova pojavljalo v igri za komisarsko mesto, čeprav je sama to že pred časom zanikala. Tudi danes, ko je prihajala na sejo vlade, kjer so potrjevali Marto Kos, je nedvoumno povedala, da ostaja na zunanjem ministrstvu, kjer jo čaka veliko dela, članom stranke pa je prepovedala operirati z njenim imenom kot imenom potencialne kandidatke.
»Tistemu, ki bo v zadnjem trenutku reševal ugled Slovenije, želim vse dobro,« je patriotsko sporočila zunanja ministrica. Med poznavalci dogajanja, ki želijo ostati neimenovani, je sicer vladalo prepričanje, da bi Tanja Fajon utegnila postati kandidatka, če Gibanju Svoboda ne bi uspelo najti primerne in kompetentne kandidatke. Toda na seji vlade ni bilo nikakršne drame, potem ko je postalo jasno, da druge stranke ne bodo predlagale svojih kandidatov, ampak bodo soglasno potrdile kandidaturo Marte Kos.
