Novela zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C), ki njenim članom med drugim omejuje pasivno volilno pravico, je kot vroč kostanj. Koalicijski poslanci pod taktirko tistih iz Svobode so njen predlog v parlamentarno obravnavo vložili 12. maja letos in bili tako neučakani, da so se trudili, da bi ga državni zbor na izredni seji potrdil že pičlih štirinajst dni kasneje. No, to se je zgodilo »šele« 20. septembra. Čez teden dni je državni svet izglasoval veto na zakon, nakar je državni zbor s 47 glasovi za in 33 proti zakon 18. oktobra še enkrat potrdil. Veljati je začel minulo soboto, zdaj se bodo morali najverjetneje vanj poglobiti še ustavni sodniki. Državni svet bo namreč danes odločal o tem, ali bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena ZKGZ-C. To je tudi edini člen, ki je med nedavnim noveliranjem zakona v državnem zboru doživel vsebinsko spremembo.
Politični rez v
stanovsko zbornico
Koalicijska večina je v želji, da kmetijska zbornica ne bi bila podaljšana roka političnih strank (v mislih je imela SLS, SDS in NSi), uzakonila, da v obvezne organe zbornice (to so svet zbornice, upravni odbor, predsednik in podpredsednik zbornice, svet območne enote ter predsednik in podpredsednik območne enote) ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem člani organov političnih strank na državni ravni, evropski poslanci, funkcionarji evropske komisije in evropskega sveta, predsednik republike ali vlade, ministri, državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, direktorji občinske uprave, tajniki občine ...
Iz predlagane zahteve za oceno ustavnosti takšne zakonske ureditve izhaja, da državni svet zakonodajalcu očita kršitev treh členov ustave, in sicer 2. člena, ki se nanaša na načelo pravne države, 14. člena, ki govori o enakosti pred zakonom, in 44. člena, ki ureja pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Namen zakonodajalca je bil depolitizirati delovanje organov zbornice, torej izključiti možnost vmešavanja politike v njeno delovanje. Toda po oceni pripravljalcev zahtevka za presojo ustavnosti ZKGZ-C je dosegel prav nasprotno: »hudo, neutemeljeno in nesorazmerno« vmešavanje politike v avtonomijo zbornice. Njenim članom namreč omejuje pasivno volilno pravico, torej pravico biti voljen, pravico do izvolitve in pravico izvrševati pridobljeni mandat. Takšne omejitve ne pozna nobena druga zbornica pri nas, ki ima tako kot kmetijska obvezno članstvo.
Retroaktivni poseg
Še bolj sporno je to, da je ZKGZ-C pasivno volilno pravico omejil za dve leti nazaj (prvotni koalicijski predlog je govoril o štirih letih). Nekdo, ki je bil denimo do oktobra lani generalni direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu in te (strokovne!) funkcije ne opravlja več, je šele na martinovo, ko je začela veljati novela ZKGZ-C, izvedel, da po prihodnjih zborničnih volitvah, ki bodo jeseni 2024, ne bo mogel biti član nobenega od prej naštetih organov kmetijske zbornice. Da bi bila farsa še večja, so vse zbornične »funkcije« z izjemo predsedniške neprofesionalne, zato je bilo zanje že brez zadnje zakonske spremembe težko najti kandidate.
Kritiki sprejete novele ZKGZ-C opozarjajo tudi na nejasno pravno normo, kajti iz zakonske dikcije ni nedvoumno, ali uvaja institut nezdružljivosti ali neizvoljivosti, ki se v nekaterih značilnostih pomembno razlikujeta. Pri nezdružljivosti posameznik sicer lahko nastopi dve ali več funkcij hkrati v določenem trenutku, vendar mora potem nujno izbrati eno, ki jo bo opravljal, druge pa mu prenehajo. Neizvoljivost pa onemogoča že kandidiranje in s tem preprečuje, da bi sploh lahko prišlo do izbiranja med dvema ali več funkcijami. Toda iz sprejete novele ZKGZ-C ni jasno, kako in v kateri fazi volitev (kandidiranja, pridobitve mandata ali njegovega izvajanja) se opravlja preverjanje statusa članov zbornice. Iz javno dostopnih podatkov tudi ni mogoče preveriti, ali je kandidat na volitvah v organe zbornice (bil) član organa politične stranke na državni ravni ali ne. To pomeni, da je vprašljiva tudi izvedljivost noveliranega zakona.
Časovni primež
Sedanjim članom organov kmetijske zbornice mandat poteče 31. oktobra 2024. Pred tem bo morala zbornica pravočasno izpeljati volitve, ki potekajo vsaka štiri leta. Od dneva razpisa do dneva glasovanja mora preteči najmanj štirideset dni. To pomeni, da mora razpis za volitve v Uradnem listu objaviti sredi prihodnjega junija. Za sprejem razpisa volitev je pristojen upravni odbor zbornice, ki bo moral postopke v zvezi s tem začeti že maja.
V razpisu volitev je treba med drugim navesti pogoje za kandidiranje, v katere pa lahko posega tudi izpodbijana zakonska ureditev, ki omejuje pasivno volilno pravico. Pripravljalci zahteve za oceno ustavnosti ZKGZ-C zato menijo, da bi moralo ustavno sodišče zadevo obravnavati absolutno prednostno, do sprejete odločitve pa začasno zadržati izvajanje domnevno sporne zakonske določbe.
