Še preden se je končala današnja seja vlade, je predsednik vlade Robert Golob sporočil novico na družbenih omrežjih. Ponedeljek, 14. avgusta, bo dela prost dan solidarnosti. »Da bomo lahko vsi pokazali svojo solidarnost, da bomo lahko pomagali po svojih močeh in vlili novo upanje vsem prizadetim v poplavah,« je odločitev utemeljil Golob. Dela prost dan bodo pravno in zakonsko uredili s podzakonskimi akti, je dodal.
Prizadete bi selili v montažne gradnje
Že v ponedeljek je napovedal, da namerava država prioritetno zagnati postavljanje montažnih nadomestnih objektov, v katere bi preselili vse, ki so med ujmo ostali brez strehe nad glavo. Zgolj v občini Braslovče je brez doma ostalo 236 družin. Objekti bi bili tipski, izdelali bi jih slovenski proizvajalci montažnih hiš, ki naj bi bili sposobni zagnati proizvodnjo že čez tri mesece, če bi projekt dobil zeleno luč.
Zemljišča, na katerih bi postavili montažne objekte, bodo morale zagotoviti občine in jih tudi komunalno opremiti. Še pred tem bodo morale spremeniti občinske prostorske načrte, da bodo dopustili postavitev teh objektov. Ti postopki so dolgotrajni. »Danes v povprečju trajajo sedem let, kar je nedopustno,« je opomnil Golob. »Katastrofo bomo izkoristili za to, da bi radikalno skrajšali postopke umeščanja objektov v prostor. Ali bomo pri tem uspešni? Ne vemo. Ali se bomo potrudili? Zagotovo.«
»Na občinah bomo zavihali rokave in prinesli občinske podrobne prostorske načrte na ministrstvo,« je napovedal kočevski župan Vladimir Prebilič.
Dokler teh nadomestnih gradenj ne bo, bodo prizadetim poiskali začasne nastanitve, in sicer s pomočjo registra prostih stanovanj in hiš, ki bi jih prostovoljno ponudili zasebniki pa tudi stanovanjski skladi, državna in občinska podjetja. Za namestitev prizadetih družin bi se sklenile enotne najemniške pogodbe.
Vlada je danes sklenila tudi dodatno finančno podpreti prizadete občine. Zato bo spremenila v soboto sprejeti zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. »Vlada se je obvezala, da bo pokrila vse stroške intervencij, obenem bo povečala delež predplačil z 20 na 40 odstotkov predvidene škode. Tako bodo lahko občinske službe pristopile k trajnejšim ukrepom,« je izpostavil predsednik vlade, ki se je danes sestal s predstavniki občinskih združenj.
Kdo bo koordiniral sanacijo?
Župani so med drugim predlagali sprejetje strateškega zakona, ki bi naslovil vse segmente in izzive, ki se pojavljajo na terenu, ter tako dolgoročno olajšal izvajanje sanacije. »Če bo vlada prisluhnila nam, ki smo bili na terenu 24 ur, bo sanacija veliko lažja,« je prepričan župan Slovenj Gradca Tilen Klugler. »Sestanek bomo ponovili čez teden dni. Da vidimo, ali bo treba še kaj izboljšati,« je napovedal Golob.
Eden izmed ključnih izzivov bo koordiniranje sanacije med občinami, vlado in pristojnimi ministrstvi. »Pomembno bo vzpostaviti nacionalno koordinacijo, da bomo občinam zagotovili vso potrebno opremo,« je dejal Golob. Kako bo potekalo to koordiniranje in kdo bo zanj odgovoren, ni razkril. »Zagnali bomo projekt botrstva, v katerem si bodo občine medsebojno pomagale,« pa je napovedal župan Prebilič. »Zato, da bi pomoč v najkrajšem času prišla na teren.«
»Veseli me, da smo na istem bregu, saj se le tako lahko odzivamo na tako ekstremne dogodke,« je dodal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in napovedal, da bo spremenjeni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč zagotovil financiranje sedmih dni plačanega dopusta za vse, ki bodo pomagali pri odpravljanju posledic poplav, 80-odstotno kritje stroškov čakanja na delo in subvencioniranje 80 odstotkov plač tistim zaposlenim, ki zaradi posledic ujme ne bodo mogli v službo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je medtem že pozvala vlado, naj po vzoru iz časov pandemije covida-19 v vseh prizadetih podjetjih prevzame celoten strošek plač delavcev in ne le 80 odstotkov.
Nujen bo rebalans proračuna
Golob je še napovedal rebalans proračuna, s katerim se bo proračunska rezerva za financiranje odpravljanja posledic poplav povečala za 220 milijonov evrov. »S temi sredstvi bi pokrili najbolj nujne ukrepe do konca leta,« je ocenil. Celotna škoda ujme se bo bržkone merila v milijardah. Vlada že razmišlja o ustanovitvi posebnega sklada za financiranje sanacijskih ukrepov, ki se bodo izvajali v prihodnjih letih.
