V prvem svežnju je informativne izračune dohodnine prejelo skupno 961.322 zavezancev, od tega 66.626 z doplačili, 543.039 z vračili, 351.657 bo brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupno bo v prvi tranši za 29,5 milijona evrov doplačil in za 93,9 milijona vračil. Povprečni znesek doplačila znaša po podatkih Fursa 443 evrov, povprečni znesek vračila pa 173 evrov.
Tisti, ki se s prejetim informativnim izračunom ne strinjajo, imajo čas za ugovor do 3. maja, rok za plačilo premalo plačane dohodnine pa je 2. junij. Tistim, ki so med letom plačali preveč dohodnine, bo ta vrnjena z nakazilom na njihov bančni račun do 31. maja. Prihodnji sveženj informativnih izračunov dohodnine bo odpremljen 31. maja. Tako kot v lanskem letu bodo tudi letos informativni izračuni dohodnine izdani vsem zavezancem, ki so imeli v minulem letu kakršen koli dohodek, ki se šteje v letno osnovo za odmero dohodnine, ne glede na znesek dohodka. Informativni izračun bodo lahko zavezanci videli tudi na mobilni aplikaciji eDavki.
Z olajšavo do znižanja osnove
za obračun dohodnine
Večina v Sloveniji dobro pozna in tudi uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane (večinoma gre za otroke), na podoben način si lahko znižamo tudi osnovo za obračun dohodnine z individualnim varčevanjem v pokojninskih skladih. Vplačila v pokojninske sklade v okviru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) namreč v Sloveniji država spodbuja s posebno olajšavo in zato nam tudi ta vplačila znižujejo osnovo za dohodnino. To pomeni, da dobimo del vplačila nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža samo doplačilo (velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vrednost vračila je odvisna od dohodninskega razreda, zato bi na primer zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki bi med letom vplačal 2000 evrov v pokojninski sklad, prihodnje leto pri dohodnini nazaj prejel 50 odstotkov vplačila, se pravi 1000 evrov, celotno vplačilo 2000 evrov pa bi imel na svojem varčevalnem računu, kjer je naloženo v izbranem pokojninskem skladu. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika vlaganja v Sloveniji. Najvišje vplačilo, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega in ne več kot 2903 evre na leto, seveda pa lahko vplačamo tudi več, le pri znižanju dohodnine se nam ne upošteva.
Za izračun davčne olajšave za različne plače so v Pokojninski družbi A razvili brezplačno mobilno aplikacijo ePokojnina, s katero si lahko vsak izračuna davčno olajšavo za svojo plačo in koliko lahko privarčuje do upokojitve. Aplikacija je brezplačno na voljo na www.pokojnina.si.
Davčno olajšavo znižanja dohodnine lahko izkoristijo tudi tisti zaposleni, ki jim podjetja že financirajo pokojninske načrte. V tem primeru lahko sami doplačajo razliko med premijo podjetja in maksimalno višino davčne olajšave.
Ob turbulentnih časih na finančnih trgih je tovrstna davčna olajšava še posebno zanimiva, saj se lahko iskreno vprašamo, kje bomo našli na finančnih trgih naložbo, ki nam bo v manj kot letu dni prinesla takšen donos, in to brez tveganja, saj je olajšava zakonodajno določena.
Pokojninski skladi v Sloveniji
že od leta 2001
Tako imenovani drugi pokojninski steber v Sloveniji, ki ga predstavljajo pokojninski skladi, obstaja že od leta 2001 in je namenjen dodatnemu varčevanju za obdobje upokojitve. Danes za dodatno pokojnino varčuje že več kot polovica vseh zaposlenih v Sloveniji, ki so privarčevali skupaj že več kot tri milijarde evrov. To pomeni, da bo imel v prihodnje vsak drugi zaposleni v pokoju poleg javne še dodatno pokojnino. Glavna razlika med prvim javnim pokojninskim stebrom in drugim pokojninskim stebrom je v tem, da ima v drugem stebru vsak svoj varčevalni račun, ki je izključno njegova last, in ti prihranki se vlagajo vse do upokojitve, če pride do smrti pred upokojitvijo, pa se izplačajo dedičem, tako da v primeru najhujšega poskrbimo tudi zanje. Pomembna razlika je tudi, da je prvi pokojninski steber javni in ga upravlja država, drugi pokojninski steber pa upravljajo zasebne pokojninske družbe in zavarovalnice. Od leta 2016 lahko zaradi nove zakonodaje pokojninske družbe upravljajo prihranke tudi v tako imenovanih skladih življenjskega cikla, ki imajo večje deleže delnic in so po sestavi bolj dinamični. Varčevalci imajo tako na izbiro tri sklade z različnim naložbenim profilom – od dinamičnih delniških skladov do konservativnih zajamčenih skladov z garancijo glavnice in zajamčenega donosa, med varčevanjem pa lahko sklad tudi enkrat na leto brezplačno zamenjajo.
Tudi sklenitev varčevanja ni več tako zapletena, kot je bila nekoč, saj lahko varčevanje pri večini sklenete na daljavo po spletu, pri Pokojninski družbi A pa lahko poleg spletne sklenitve celo vplačate premijo s kartico diners club in tako vse opravite v enem koraku.
