Tri leta po prvih okužbah s covidom v Sloveniji bi se ob znakih okužbe dihal samotestiralo 65 odstotkov anketirancev, je pokazal zadnji val raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivu pandemije na življenje. Malo več kot tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, samoizolirala pa bi se dobra petina.
Dolgotrajna utrujenost
Tokratno anketiranje so med 21. in 24. marcem opravili na vzorcu 1022 prebivalcev, starih od 18 do 74 let. Med drugim je zajemalo tudi navade, ki zmanjšujejo možnosti širjenja okužb dihal. Več kot osem od desetih ljudi je v tednu pred anketiranjem v kar največji meri upoštevalo priporočila o higieni pri kihanju in kašljanju. Takšen je tudi delež ljudi, ki prostore zračijo večkrat dnevno. Dobra tretjina anketiranih je navedla, da zračijo pogosteje kot pred pandemijo. Prezračevanje zaprtih prostorov je bilo hkrati deležno največje podpore med priporočili, ki so bila veljavna marca. Sicer pa se je osem od desetih anketirancev ob znakih okužbe dihal izogibalo obiskovanju starejših ljudi.
Da se še niso okužili z virusom sars-cov-2, ki povzroča covid, trdi skoraj 43 odstotkov anketiranih. Ta delež je posebej visok v starostni skupini od 65 do 74 let: da še niso bili okuženi, jih navaja več kot 61 odstotkov. Malo manj kot 37 odstotkov anketiranih je navedlo, da so se okužili enkrat, skoraj 18 odstotkov anketiranih se je spominjalo dveh okužb, manj kot trije odstotki pa so povedali, da so bili okuženi trikrat ali večkrat. Delež anketirancev, ki se proti covidu ne nameravajo cepiti, medtem ostaja pri četrtini. Z vsaj enim odmerkom je bilo sicer cepljenih sedem od desetih odraslih prebivalcev Slovenije.
Pri večini anketirancev, ki že imajo izkušnjo z okužbo, je ta potekala asimptomatsko ali z lažjimi simptomi. Pri čemer jih je 70 odstotkov navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po drugi preboleli okužbi je bil ta delež 65- odstoten. Najpogosteje so navajali utrujenost in pomanjkanje energije, zmanjšano telesno zmogljivost, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol in kašelj. Med ljudmi s težavami po preboleli okužbi se jih je z zdravnikom o tem posvetovalo le 41 odstotkov.
Okužbe tudi zunaj zimske sezone
Covid v zdravstvu od začetka aprila obravnavajo kot druge okužbe dihal, manjši marčevski porast te bolezni pa je sovpadal s kroženjem virusov gripe. Ali bo podobno kot gripa tudi covid sčasoma zamejen na določeno obdobje v letu, še ni jasno, ugotavlja infektolog dr. Franc Strle. Sicer pa se v slovenskem zdravstvu še vedno srečujejo s primeri težjega poteka te bolezni, je spomnil, čeprav so redkejši kot na začetku pandemije.
Med prebivalci, ki še niso imeli pozitivnega testa na sars-cov-2, so tudi ljudje, ki so covid prebolevali z manj opaznimi simptomi ali pa je šlo v njihovem primeru za asimptomatsko okužbo. »Predpogoj za infekcijsko bolezen je okužba, a vsaka okužba ne privede do bolezni,« je pojasnil Strle. Pozorna higiena pri kašlju in umivanju rok medtem ni pomembna le zaradi covida, enako velja tudi za prezračevanje. »Dobro bi bilo, če bi ob kateri koli okužbi dihal ostali doma.« Kadar se stikom z ljudmi zunaj doma ob takih znakih ni mogoče izogniti, si je smiselno nadeti masko, je pristavil Strle. Po njegovih besedah bi bilo dobro tudi, da svojci majhnih otrok ne bi vodili v nakupovalne centre in druge prostore, kjer je veliko ljudi.
