Prehitra vožnja je vzrok za kar 18 odstotkov prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za smrtne nesreče in tiste, ki se končajo s hudo poškodbo. V prvem letošnjem polletju je bila kriva za dvanajst smrtnih žrtev. Torej ni čudno, da se na agenciji za varnost prometa (AVP) zavzemajo za čim več tako imenovanih con 30 in opozarjajo na dobre prakse umirjanja prometa. »Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča za kar osem- do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro namesto 30, na cilj ne pridemo bistveno prej, lahko pa se pot celo konča usodno,« opozarja direktorica AVP Simona Felser.
Uvajanje con 30 je izjemno pomembno v urbanih naseljih, predvsem v bližini šol, vrtcev in domov za starejše, na gosto naseljenih območjih ter v mestnih središčih. Gre za ceste, ki jih uporabljajo pešci, kolesarji in motorna vozila in kjer so najranljivejši udeleženci najbolj izpostavljeni. Pri tem je ključno, da bi se z zmanjšanjem povprečne hitrosti v naselju za vsaj kilometer na uro število žrtev zmanjšalo za štiri odstotke. Če avto vozi 30 kilometrov na uro, je v primeru trčenja verjetnost smrtnega izida petodstotna, pri hitrosti 50 kilometrov na uro naraste na 45 odstotkov in pri 70 kilometrih na uro celo na 85 odstotkov.
Ne spremljajo “pred in po”
Ker pri nas še ni centralnega registra teh območij, tudi ne obstaja statistika spremljanja dogajanja pred uvedbo cone 30 in po njej. Največ izkušenj imajo določene mestne občine, med njimi prednjači ljubljanska z 207 območji omejenega in 35 območji umirjenega prometa (kjer imajo pešci prednost pred vozili in je dovoljena igra otrok). Murska Sobota ima sedem območij umirjenega prometa, v Mestni občini Novo mesto (skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine) pa po navedbah AVP največjo težavo predstavlja zakon, da mora gradivo za določitev take cone obravnavati občinski svet, kar podaljša postopek. Faze urejanja teh con na več različnih lokacijah potekajo vse leto. Podobne izkušnje imajo tudi v Mestni občini Velenje (skupna občinska uprava savinjsko-šaleške regije). Nadzor v conah 30 policija prepušča občinskim redarjem, kot navaja, se sama osredotoča na preostale ceste v naseljih, državne ceste zunaj naselij in avtoceste, kjer redarji nimajo pooblastil.
Izboljšanje varnosti zaradi uvajanja con 30 po navedbi AVP dokazujejo tudi evropske raziskave. Zadnja, ki se je osredotočala na nižanje omejitev hitrosti v urbanih delih Evrope (LUSTRE), je pokazala, da se je na območju z omejitvijo 30 kilometrov na uro število smrtnih žrtev zmanjšalo za kar 18 odstotkov. V raziskavi Norveškega centra za raziskave transporta pa so v nekaterih večjih evropskih mestih, kot so Grenoble, Bruselj, London in Bilbao, ugotovili znatno zmanjšanje števila vseh nesreč, zlasti tistih, ki vključujejo pešce (na primer 24 odstotkov v Grenoblu, 63 pa v Londonu), in števila hudih nesreč (na primer 25 odstotkov v Bruslju in Londonu). V Španiji se je število smrtnih nesreč na mestnih območjih od leta 2019 do 2022 zmanjšalo za devet odstotkov. Mednarodna raziskava tudi opozarja, da so območja omejene hitrosti mnogo učinkovitejša, če označbe spremljajo še fizične ovire. Kar bi zagotovo potrdila tudi slovenska praksa.
142 kilometrov na uro pri omejitvi 50
Prikazovalniki hitrosti AVP, ki so postavljeni na 15 lokacijah po Sloveniji, so največje kršitve zaznali v občini Ruše. Aprila je bila pri omejitvi 50 kilometrov na uro najvišja izmerjena hitrost kar 142 kilometrov na uro, 160-krat pa so vozniki divjali več kot 100 kilometrov na uro. V občini Juršinci so pri omejitvi 60 kilometrov na uro zasačili voznika, ki je peljal 137 kilometrov na uro, enajstkrat so izmerili hitrost več kot 120 in 65-krat več kot 100 kilometrov na uro.
