Vlada bo mobilnim operaterjem namenila 5,2 milijona evrov za vzpostavitev in vzdrževanje modernega sistema za obveščanje in alarmiranje ob naravnih nesrečah. Kot smo razkrili v Dnevniku, je uprava za zaščito in reševanje že lani naročila in plačala platformo za obveščanje prebivalcev pred ujmami, neurji in nesrečami. Ta platforma, ki bi upravi za zaščito in reševanje omogočila pošiljanje opozoril na različne komunikacijske kanale, je že poldrugo leto dni pripravljena, a še vedno ne deluje. Pri vzpostavljanju sistema obveščanja morajo namreč kot ključni člen sodelovati mobilni operaterji. Toda rigidna slovenska zakonodaja, manko tehnične podpore pri mobilnih operaterjih, predvsem pa nedorečeno financiranje te storitve za operaterje so doslej preprečevali učinkovito obveščanje.
Tako trenutno Agencija za okolje o prihajajočih ujmah in poplavah prebivalce tudi v dobi mobilnih telefonov, pametnih ur in tablic še vedno obvešča preko klasičnih medijev; radijskih obvestil, opozoril na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Kaj hitro lahko marsikdo, ki mu je opozorilo namenjeno, le-to spregleda. Da bi sodoben sistem obveščanja prebivalcev končno lahko začel delovati, je tako v četrtek poskrbela vlada in z uvodoma omenjenimi 5,2 milijoni evrov omogočila, da bo sistem v naslednjih mesecih vendarle vzpostavljen.
Državni denar za storitve mobilnih operaterjev
Vlada je namreč v četrtek sprejela uredbo o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij, s katero je torej zagotovila »normativne podlage za implementacijo sistema v praksi,« so sporočili iz vlade. Uredba določa obveznosti operaterjev glede vzpostavitve in zagotavljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja. Tako bodo med drugim operaterji omogočili posredovanje opozorilnih obvestil na mobilne telefone prebivalcev, ki se v času naravne ali druge nesreče nahajajo na ogroženem območju. »Glede na to, da je izvajanje teh storitev v javnem interesu, so sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje sistema zagotovljena v državnem proračunu. Za vzpostavitev sistema so predvideni stroški v višini 3.500.000 evrov, za vzdrževanje sistema za obdobje petih let pa v višini 340.000 evrov letno,« so zapisali na vladi. Skupaj bo torej vzpostavitev storitve, ki je v javnem interesu vseh državljanov, stala 5,2 milijona evrov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo kmalu objavilo še javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili mobilni operaterji. Mimogrede, vsi razen državnega Telekoma, so v zasebni lasti in torej delujejo na povsem komercialni osnovi.
V Sloveniji bo tako v naslednjih mesecih vendarle vzpostavljen sistem celičnega oddajanja, tako imenovani »cell croadcast«, ki že deluje v več državah članicah EU. Nujnost tovrstnega obveščanja za zavarovanje premoženja in reševanje človeških življenj se je pokazala v primeru nedavnih poplav in zemeljskih plazov, s katerimi se je Slovenija soočala v letošnjem letu, so še pripisali na vladi.
Dolga pot do učinkovitejšega obveščanja
Ob tem je, spomnimo, vzpostavitev platforme, ki omogoča generiranje in pošiljanje alarmov in obvestil, že stala dobrih sto tisoč evrov. Ministrstvo za obrambo (pod okrilje katerega spada uprava za zaščito in reševanje) je namreč že februarja lani podpisalo pogodbo s špansko družbo Genasys, ki je za upravo za zaščito in reševanje ustvarila platformo in aplikacijo, jim dala programsko opremo in izobrazila uslužbence. Za vse to je ministrstvo plačalo 89.000 evrov (brez DDV, 108.580 evrov z DDV).
Platforma poleg pošiljanja SMS-sporočil in celičnega oddajanja omogoča tudi pošiljanje obvestil na elektronske table (denimo nad avtocestami, op. a.), radio, televizijo in družbena omrežja. Ko bo torej celoten sistem čez nekaj mesecev končno vzpostavljen - platforma je le del tega sistema-, bo slednja pošiljala opozorila pred neurji in nesrečami vsem, ki so v nekem trenutku na ogroženem geografskem območju, tudi gostujočim uporabnikom, ki so v Sloveniji le začasno. Sistem ni namenjen le obveščanju o izrednih vremenskih dogodkih, temveč tudi o drugih aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesrečah, kot so recimo množične prometne nesreče na avtocesti.
»Za dejansko implementacijo sistema javnega obveščanja in alarmiranja v praksi, ki bo omogočilo obveščanje prebivalcev o aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesrečah, je treba zagotoviti tako sistem obdelave opozorilnih obvestil in njihovega pošiljanja operaterjem (omenjeno platformo, op. a.) kot tudi vzpostavitev in vzdrževanje sistema na strani operaterjev. Platforma, ki bo omogočala priključitev različnih vmesnikov in tehnoloških rešitev operaterjev, je nujni sestavni del, a ne zadostuje za delovanje celotnega sistema,« so zaplet pred časom pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Ne glede na to, da je torej platforma, ki omogoča ustvarjanje opozorilnih sporočil, že vzpostavljena in testirana, brez sodelovanja mobilnih operaterjev ne more služiti svojemu namenu, saj sporočila, ki jih ustvari, ne morejo priti pridejo do cilja - do prebivalcev. To lahko omogočijo le mobilni operaterji. »Platforma ni operativna, saj čakamo na prilagoditve mobilnih operaterjev, ki bodo vzpostavili infrastrukturo za pošiljanje na mobilne telefone,« je avgusta za Dnevnik strnil direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.
