Po preplahu zaradi klorpirifosa, ki ga je v poljskih slivah ugotovila Slovenija, v srbskih pa Hrvaška, so slovenskim kupcem zdaj na voljo predvsem moldavske slive. So zdravstveno neoporečne vsaj te? Sodeč po enem samem vzorcu, ki ga je doslej v trgovini odvzela inšpekcija za varno hrano, je odgovor da, saj je bil “skladen”.

S prodajnih polic so čez noč izginile tudi poljske slive. Trgovcem je nagnalo strah v kosti pred morebitno izgubo kupcev podjetje Rastoder, ki je pripeljalo slive z ostanki prepovedanega klorpirifosa. Klorpirifos je strupena in za zdravje ljudi zelo nevarna kemikalija, zato njenih ostankov ne sme biti v nobenem živilu. Kdo vse jih je prodajal naprej, ni znano. Po presoji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) to ni informacija javnega značaja, ampak poslovna skrivnost.

Na naše vprašanje, kolikšna je bila skupna količina zdravstveno oporečnih sliv iz Poljske, ki so se znašle na slovenskem trgu, na upravi niso odgovorili. Na svoji spletni strani so 1. septembra potrošnike obvestili zgolj o tem, da Spar zaradi ugotovljene prisotnosti nedovoljenega pesticida klorpirifos iz prodaje umika slive iz Poljske, ki so pakirane v kilogramske posodice in so naprodaj pod imenom S Budget. Pozvali so jih še, naj tega živila ne zaužijejo, če ga še hranijo doma, ampak ga vrnejo prodajalcu.​ Spar je kupce prek spleta tudi obvestil, da s klorpirifosom obogatene poljske slive prodaja tudi v petkilogramski embalaži pod imenom »lepotica« in da s polic umika tudi te. Toda uprava za varno hrano potrošnikov o tem ni obvestila. Kje vse so poleg Spara slovenski potrošniki še kupovali sporne poljske slive, nam uprava ni hotela obelodaniti.

»Uprava je na svoji spletni strani povzela informacijo, kot jo je 1. septembra prejela na svoj e-naslov od podjetja Spar Slovenija, in sicer za kilogramsko pakiranje. O umiku petkilogramskega pakiranja sliv nismo bili obveščeni,« so se izgovorili na upravi za varno hrano.

Del pošiljke je romal tudi v Italijo

»Podjetje Rastoder je sporno pošiljko med 8. in 11. avgustom dobavilo več zavezancem. Za Spar je slive pakiralo podjetje DG 69. Del pošiljke je dobavilo tudi drugim podjetjem, in sicer dvema italijanskima in štirim slovenskim. Svoje kupce je skupaj s pozivom k umiku/odpoklicu obvestilo o neskladnem rezultatu,« so še pojasnili na upravi za varno hrano.

Kje vse so poleg Spara slovenski potrošniki še kupovali sporne poljske slive, nam uprava ni hotela obelodaniti. Zatrdili so, da imen trgovcev ne razkrivajo, če je živilu, ki je bilo predmet umika/odpoklica, rok uporabe že potekel, oziroma da glede na naravo živila upravičeno domnevajo, da ni več v prodaji. Se je pa spletni portal N1 dokopal do imena še enega prejemnika oporečnih poljskih sliv. To je trgovsko podjetje Jager, ki jih je 9. in 11. avgusta skupaj prejelo več kot 1,5 tone in jih do 30. avgusta, ko jih je dobavitelj obvestil, da vsebujejo nevaren klorpirifos, tudi že vse prodalo.

Pozabljena afera vinobran
v čevapčičih

Toda ni nujno, do so jih kupci toliko že pojedli. Nekateri namreč slive kupijo zato, da iz njih skuhajo marmelado, cmoke, džem, kompot …, kar pomeni, da imajo skupaj s poljskimi slivami in srbskimi breskvami (o odkritju klorpirifosa v srbskih breskvah uprava potrošnikom ni namenila niti besedice) v svojih shrambah in zamrzovalnikih tudi strup klorpirifos, ki ga bodo prej ali slej zaužili. Najverjetneje tudi njihovi otroci, za katere je najbolj nevaren.

Na upravi za varno hrano si s tem ne belijo glave. Prostodušno so priznali, da pri obveščanju potrošnikov ne upoštevajo dodatnih potencialnih tveganj, ki bi lahko nastala pri predelavi ali zamrzovanju zdravstveno oporečnega sadja. »Pri oceni tveganja je treba upoštevati tudi to, da se tveganja s predelavo živil znižujejo,« so zapisali. Mar res? So na upravi za varno hrano in na ministrstvu za kmetijstvo, prek katerega uprava obvešča potrošnike o ugotovitvah svojih nadzorov, saj samostojno tega ne sme početi, pozabili na leto 2019 in na afero vinobran v čevapčičih?

Komisija za zapoznelo obveščanje

Spomnimo. Inšpekcija uprave za varno hrano je poleti 2019 preverjala kakovost mletega mesa in mesnih pripravkov. V nekaj mesnicah v trgovskih centrih so ugotovili, da so pri pripravi mase za čevapčiče in pleskavice uporabljali aditiv žveplov dioksid oziroma tako imenovani vinobran, s katerim so »pomlajevali« meso, ki bi ga sicer morali zavreči. Javnost so z rezultati nadzora seznanili v začetku oktobra, ko so pripravili sklepno poročilo.

Zaradi zapoznelega obveščanja je izbruhnila velika afera. Takratna kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je imenovala petčlansko skupino »strokovnjakinj«, katerih naloga je bila udariti po takratnem direktorju uprave Janezu Posediju in glavni inšpektorici Andreji Bizjak. »Že med komuniciranjem z mediji se je izpostavilo vprašanje, kako ravnati z mesnimi pripravki, ki so jih potrošniki že kupili, so v roku uporabe ali so jih zamrznili za kasnejšo uporabo, kar ni neobičajna praksa pri uporabi mesnih pripravkov. Uprava je v zvezi s tem potrošnikom sporočala, da zamrzovanje mesnih pripravkov ni običajna praksa shranjevanja. Komisija pa vendarle dopušča možnost, da so nekateri potrošniki, ki so kupili pripravljene mesne pripravke v poletnem času, določeno neporabljeno količino lahko tudi zamrznili. Zaradi obstoja te verjetnosti bi morali biti potrošniki o tem opozorjeni in obveščeni,« je upravo v poročilu okrcala komisija, Pivčeva pa ji je naložila, da mora takoj začeti javnost redno in pravočasno obveščati o spornih živilih.

Vinobran in klorpirifos
nista primerljiva

To je bilo pred štirimi leti. To so
pozabljeni časi. Uprava potrošnikov tokrat sploh ni obvestila, da so zaužili oziroma v marmelade in sokove predelali skoraj 7,5 tone srbskih breskev, ki so vsebovale klorpirifos. Obenem jim je zamolčala, koliko
ton poljskih sliv so pojedli ali predelali in pri kom so jih kupili. Pa je med žveplovim dioksidom (vinobranom) in klorpirifosom velikanska razlika. Vinobran ni prepovedan. Med drugim ga je dovoljeno uporabljati na primer v sušenem sadju in zelenjavi, v džemih, sadnih nadevih za fino pecivo, v gorčici … V masi za čevapčiče in pleskavice pa nima kaj iskati, saj lahko ljudem,
ki so nagnjeni k alergijam, povzroča zdravstvene težave.

Nekaj povsem drugega je klorpirifos. To je strupena in za zdravje ljudi zelo nevarna kemikalija, zato njenih ostankov ne sme biti v nobenem živilu. Tudi ne v tistem v zamrzovalniku ali papirnatem škrniclju, saj so nekatere države klorpirifos odkrile tudi v posušenih začimbah in limonah, v zamrznjenem ribezu in brokoliju …

Vida Znoj, prva dama uprave za varno hrano, Fabian Kos, direktor inšpekcije za varno hrano, in kmetijska ministrica Irena Šinko bi zaradi povedanega morali premisliti o odstopu.