Z današnjim dnem se za dobrih 75.000 študentk in študentov začenja novo študijsko leto. Na fakultete oziroma visokošolske zavode bo po prvih podatkih letos vpisanih 65.130 študentov, od tega prvič v prvi letnik prve stopnje 14.277. Na višjih strokovnih šolah bo študiralo približno 10.000 študentov, od tega okoli 3500 bruck in brucev.
Čeprav je redni študij pri nas praviloma brezplačen, to še zdaleč ne pomeni, da si ga vsak študent z lahkoto privošči. »Čedalje več študentov v vlogah navaja, da potrebujejo denarno pomoč za plačilo stroškov, kot je najemnina,« nam je povedal Damjan Vinko, predsednik fundacije Študentski tolar, kjer ponujajo pomoč študentom v stiski. »V preteklosti, pred epidemijo, je pomemben delež študentov prosil za finančna sredstva za stvari, kot so obštudijsko udejstvovanje, dodatno izobraževanje ali počitnice, danes pa je večina vlog vezana na kritje res osnovnih življenjskih stroškov,« je opozoril.
Ena glavnih težav so visoki stroški bivanja. Najcenejša izbira so javni študentski domovi, kjer pa močno primanjkuje ležišč. Letos je v Ljubljani brez mesta v študentskem domu ostala skoraj četrtina prijavljenih na razpis. Za 7031 razpisanih mest za subvencionirano bivanje se je namreč do roka prijavilo 9270 študentov ali 2239 več, kot je razpisanih mest. »Po novem se lahko študentje za subvencionirano bivanje prijavijo tudi med študijskim letom, tako da to ni končno število vlog,« nam je povedal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana in dodal, da so po zaključku razpisa do konca prejšnjega tedna prejeli še 167 vlog. Podobno je drugod po državi: v Študentskih domovih Univerze v Mariboru so po poročanju Radia Slovenija za 2700 ležišč prejeli skoraj 3000 vlog, v Študentskem domu Koper pa so po poročanju Primorskih novic za 20 razpoložljivih postelj prejeli kar 343 prošenj.
Na posteljo so čakali do poletja
Tistim, ki so za zdaj ostali brez ležišča v študentskem domu, ne preostane drugega, kot da počakajo, da se katero od ležišč sprazni. A čakanje na prosto ležišče se lahko v nekaterih primerih zavleče vse do poletja. »V študijskem letu 2021/22 smo zadnje od skupno 2264 prosilcev za sprejem, ki so bili razvrščani na prednostno listo za vselitev, vselili v začetku junija letos,« nam je povedal Brlek. Študentom, ki se znajdejo v stiski, ker so uvrščeni nižje na prednostni listi, obenem pa nimajo alternative, ko čakajo na prosto ležišče, svetujejo, da preverijo še preostale ponudnike na razpisu, kot so dijaški domovi, ki sprejemajo študente, in zasebni študentski domovi.
V nasprotnem primeru študentom ostane le iskanje proste sobe na trgu, kjer so cene nekajkrat višje. V Študentskem domu Ljubljana povprečna stanarina znaša 77,25 evra na mesec, tržne najemnine, sodeč po oglasih na portalu Nepremicnine.net, pa trenutno segajo od okoli 190 pa vse do 300 evrov za dvoposteljno sobo v Ljubljani ter od okoli 200 do 530 evrov za enoposteljno sobo brez vključenih mesečnih stroškov. Ob tem najemodajalci študentom ponujajo vse mogoče: majhne, zanemarjene, tudi vlažne in plesnive sobice, sobe brez oken ali vrat ter za silo preurejene polkletne, garažne ali poslovne prostore.
Več zanimanja za
študentske domove
Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Marike Grubar ocenjuje, da bi v ljubljanskih javnih študentskih domovih nemudoma potrebovali vsaj 2000 postelj več, v študentskih domovih na Obali pa vsaj še 600 postelj. Problematika premajhne zmogljivosti javnih študentskih domov se po njenih besedah vleče že leta, celo desetletja, vendar se je v zadnjih letih še poslabšala. »Povpraševanja po javnih študentskih domovih je vedno več, ker si študentje v resnici vedno težje privoščijo posteljo na trgu,« je prepričana.
Na ŠOS sicer pozdravljajo ukrep, s katerim bo vlada v letošnjem študijskem letu zamrznila cene subvencioniranega bivanja v študentskih domovih. Poleg tega so bili letos spomladi uspešni z uvedbo predloga, ki prinaša dodatna sredstva za gradnjo študentskih domov v prihodnjih letih. »V zakon o urejanju položaja študentov, ki je bil sprejet aprila letos, smo vključili določilo, da se vsako leto zagotovi dodatnih pet milijonov evrov za gradnjo novih študentskih domov, kar je podvojitev trenutnih sredstev. Je to dovolj? Ne. Tudi to je absolutno premalo, je pa prvi korak naprej, ki so ga bili poslanci sploh pripravljeni sprejeti,« je dejala predsednica ŠOS. Poleg gradnje novih študentskih domov in obnove starih je kot nujne ukrepe izpostavila tudi gradnjo dodatnih javnih najemnih stanovanj in dvig subvencij za stanarino v študentskih domovih.
