Po neuradnih informacijah se je na javni razpis za dvoglavo poslovodstvo SiDG, objavljen 17. junija, prijavilo devet kandidatov, vladni favorit za ta položaj pa naj bi bil deseti, ki bi to, če bi dobil dovolj podpore nadzornikov, postal na povabilo. To je, zagotavljajo naši viri, Marko Matjašič, od leta 2017 glavni direktor Gozdnega gospodarstva (GG) Bled, ki je v stoodstotni lasti Metropolitane oziroma Nadškofije Ljubljana. Je pa veliko vprašanje, ali bodo nadzorniki SiDG, na katere vlada Roberta Goloba nima vpliva, saj ji še ni uspelo imenovati svojih predstavnikov, Matjašiča potrdili.
Mikavna direktorska stolčka
V dvoglavi upravi SiDG naj bi med drugim želeli sedeti tudi sedanji vršilec dolžnosti direktorja Matjaž Juvančič, ki je na tem položaju od 24. maja letos, prav tako Julijan Rupnik, ki je SiDG vodil prva dva meseca po njegovem vpisu v sodni register (od 3. marca do 28. aprila 2016), Miha Marenče, ki je bil direktor te družbe od 30. aprila 2016 do 30. aprila 2017, in Zlatko Ficko, ki je bil glavni direktor državnega gozdarskega podjetja od 1. maja 2017 do 30. aprila 2022. Poleg naštetih sta se na javni razpis prijavila tudi bivša zaposlena v SiDG – Stojan Rovan, ki je bil v preteklosti vodja prodaje in logistike, ter Damjan Golovrški, ki je bil pred časom delavski predstavnik v nadzornem svetu SiDG. Naši viri pravijo, da je kandidatka za članico nove uprave tudi namestnica predsednice nadzornega sveta SiDG Dragica Vrkič Kozlan, videla pa naj bi se na položaju finančne direktorice družbe.
Poznavalci razmer menijo, da bi Marko Matjašič, če bi bil potrjen za glavnega direktorja SiDG, hotel imeti ob sebi svojo desno roko v GG Bled, to je njen tehnični direktor Aleš Kadunc. GG Bled je največja zasebna gozdarska družba v Sloveniji, ki je v stoodstotni lasti Metropolitane. Leta 2001 jo je ustanovila Nadškofija Ljubljana, da bi prek nje izvajala gospodarske aktivnosti, povezane z njenim nepremičnim premoženjem, zlasti z gozdovi, ki jih je dobila vrnjene v denacionalizacijskih postopkih. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je Nadškofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja teh gozdov doslej izplačal že več kot 34,4 milijona evrov odškodnin in zamudnih obresti. Skoraj pol milijona evrov ji je nakazal 29. avgusta letos, in sicer za del gozdov na območju Radovljice in Mozirja, ki jih je Nadškofija Ljubljana dobila vrnjene v letih 2011 in 2012.
SiDG gre pod SDH?
Kot izhaja iz revidiranega letnega poročila, je družba GG Bled, ki jo vodi Matjašič, lani dobro gospodarila s cerkvenimi gozdovi, saj je ustvarila skoraj 2,7 milijona evrov dobička. Mnoge zato preseneča, zakaj naj bi Matjašič želel oditi od tam.
Nenavadno je tudi to, da naj bi novo upravo imenoval nadzorni svet, in to v stari sestavi, imenovani v vladi Janeza Janše, ko pa se je vlada Roberta Goloba odločila, da bo SiDG skupaj z družbo 2TDK, Holdingom Kobilarna Lipica in Družbo za razvoj infrastrukture (DRI) prenesla pod Slovenski državni holding (SDH). Tam naj bi bilo državno gozdarsko podjetje že od ustanovitve leta 2016, a je takratni kmetijski minister in tedanji prvak SD Dejan Židan ob asistenci SDS dosegel, da vlogo skupščine SiDG opravlja vlada, ne SDH, za kar se je zavzemala Cerarjeva SMC. Židan je vztrajal, da bodo prek vlade lažje zasledovali tudi druge interese, denimo kmetijske in okoljske, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s SiDG upravljal SDH. Miro Cerar je tedaj SD in SDS očital, da želita, združeni v nenaravno koalicijo, »varovati stare zgodbe na področju gozdov«. Golobova vlada, del katere je tudi SD, se zdaj zavzema za prenos SiDG pod SDH.
