V skladu z napovedmi je v sredo naprej obrestno mero za dodatnih 25 bazičnih točk, na najvišjo raven v zadnjih dvaindvajsetih letih, zvišala ameriška centralna banka (Fed), dan zatem pa ji je z devetim dvigom v zadnjih dvanajstih mesecih v enaki meri sledila še Evropska centralna banka (ECB). Ker sta bila dviga že vračunana v pričakovanjih tržnih udeležencev, nista ohladila rasti delniških tečajev.
Celo nasprotno, spravljiva govora obeh guvernerjev centralnih bank navdajata s pričakovanji, da se cikel zaostrovanja monetarne politike resnično bliža koncu in da bi do zasuka lahko prišlo že v začetku prihodnjega leta. Vlagatelje v ZDA so v preteklem tednu razveseljevale tudi nove objave gospodarskih kazalcev, ki zmanjšujejo verjetnost pojava recesije največjega svetovnega gospodarstva v preostanku letošnjega leta. Kljub okolju visokih obrestnih mer je ameriško gospodarstvo v drugem četrtletju zabeležilo 2,4-odstotno gospodarsko rast, kar je precej preseglo pričakovanja analitikov, postavljena pri 1,8 odstotka. Tudi Fed je sporočil, da njihove najnovejše projekcije ne predvidevajo več recesije. V petek je razveselil še junijski podatek o jedrni inflaciji, merjeni z indeksom osebne potrošnje (PCE), ki ga kot ključno merilo inflacije upošteva Fed. Ta se je na letni ravni s 4,6 odstotka v maju znižal na 4,1 odstotka v juniju, kar je bolje od pričakovanih 4,2 odstotka. Dobri podatki prihajajo tudi s trga dela, kjer je zaposlitev v preteklem tednu iskalo 221.000 novih iskalcev, kar je manj od pričakovanih 235.000. Znižalo se je tudi število obstoječih iskalcev dela. Pozitivni makroekonomski podatki lepo sovpadajo z objavami poslovnih rezultatov gospodarskih družb za drugo četrtletje letošnjega leta. Objave so trenutno na dobri polovici, saj je rezultate za drugo četrtletje do petka objavilo 252 podjetij z indeksa S&P 500. Trenutno je 81 odstotkov družb preseglo pričakovanja analitikov glede doseženih dobičkov, kar je bistveno več od desetletnega povprečja, ki znaša 73 odstotkov. Pri pozitivnih presenečenjih prednjači sektor trajnih potrošnih dobrin, kjer so dobički v povprečju za 12,43 odstotka presegli napovedi analitikov.
V Evropi so za nekaj negotovosti v začetku tedna poskrbele predčasne parlamentarne volitve v Španiji, kjer nobeni od vodilnih političnih sil ni uspelo zagotoviti večine v parlamentu, kar bi v kratkem lahko privedlo do ponovnih predčasnih volitev. Slabše so v primerjavi z ZDA tudi objave gospodarskih kazalcev. Tako se je na primer sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev za proizvodnjo in storitve (Composite PMI) v juliju v območju evra znižal z 49,9 na 48,9, kar predstavlja osemmesečno dno. Na slabšanje kazalnika pomembno vpliva stanje v največjem gospodarstvu evrskega območja. Že tretji zaporedni mesec se je v Nemčiji znižal indeks poslovne klime, ki ga objavlja tamkajšnji inštitut za ekonomske raziskave (IFO), prav tako se je bolj od pričakovanj skrčil nemški proizvodni PMI-indeks (vrednost 38,8). Nekaj podpore evropskemu delniškemu indeksu, ki se je tokrat med regionalnimi trgi odrezal najslabše, so zagotovile šele napovedi dodatnih gospodarskih spodbud na Kitajskem, ki je pomemben izvozni trg za EU.
