»V centru so ves čas v stiku s slovenskimi organi in spremljajo razmere na terenu,« je glede vloge centra pri usklajevanju pomoči Sloveniji v pogovoru za STA pojasnila Ana Ascencao e Silva, ki je pri generalnem direktoratu za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (Echo) pristojna za sporočanje o globalnih izrednih razmerah. Tako po njenih besedah ažurno spremljajo tudi dostavo in razporeditev pomoči v Sloveniji. V Slovenijo je bil napoten tudi častnik za zvezo iz ERCC, ki je kontaktna točka za usklajevanje pomoči na terenu, je pojasnila ob predstavitvi delovanja centra.

Po uničujočih poplavah je Slovenija v nedeljo sprožila evropski mehanizem na področju civilne zaščite (UCPM), ki so ga v Bruslju nemudoma aktivirali, s tem pa je steklo usklajevanje odziva EU na katastrofo. To poteka skozi omenjeni center v Bruslju, ki je osrednja kontaktna točka za pomoč prizadeti državi.

Center za usklajevanje nujnega odziva, ki deluje od leta 2013, namreč služi kot platforma EU za spremljanje in usklajevanje ob krizah, prav tako pa tudi kot komunikacijsko vozlišče med prizadeto državo, državami, ki so ponudile pomoč, in napotenimi strokovnjaki na terenu.

Ena ključnih operativnih nalog centra je tudi omogočati lažje usklajevanje med operacijami civilne zaščite in humanitarne pomoči.

Slovenija je po uničujočih poplavah in plazovih zaprosila za pomoč v mehanizaciji za odstranjevanje naplavin in zagotavljanje prevoznosti cest, vključno z montažnimi mostovi in bagri, ter inženirske ekipe.

Odzvale so se številne države, na prizadeta območja pa vsakodnevno prihajata oprema in mehanizacija. Prevoz te pomoči oziroma opreme iz držav ponudnic v Slovenijo usklajuje ERCC, je pojasnila Ana Ascencao e Silva.

Prek mehanizma so pomoč v opremi Sloveniji do četrtka po podatkih Echa ponudile in delno že poslale Avstrija, BiH, Češka, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovaška. Gre za štiri helikopterje, devet montažnih mostov in 24 bagrov ter drugo opremo, kot so tovornjaki in nakladalniki. Pomoč vključuje tudi več inženirskih ekip in častnikov za zvezo, skupno je bilo doslej na prizadeta območja napotenih več kot 150 ljudi.

EU je na prošnjo Ljubljane zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji, ki je doslej izdelal več zemljevidov prizadetih območij. Posredovanje storitev Copernicusa je prav tako potekalo v koordinaciji z ERCC.

Center, ki ima posebno krizno sobo, deluje 24 ur na dan sedem dni na teden in 365 dni v letu. Prizadeta država, v tem primeru Slovenija, posreduje seznam potreb s tehničnimi podrobnostmi, ki ga objavi v Skupnem komunikacijskem in informacijskem sistemu za primer nesreč (CECIS). Na podlagi podane prošnje lahko druge države usklajeno prek ERCC ponudijo opremo, ki jo imajo na voljo.

Potem ko države ponudijo pomoč, se država v stiski odloči, ali bo ponujeno pomoč sprejela, upoštevajoč lastne potrebe in zahteve glede tehnične ustreznosti opreme.

Za pomoč prek evropskega mehanizma na področju civilne zaščite lahko zaprosi članica EU ali katera koli tretja država, kadar obseg izrednih razmer presega zmožnosti države, da bi se sama odzvala.

Slovenija je doslej že večkrat zaprosila za pomoč v okviru tega mehanizma EU, med drugim leta 2014 po žledolomu in 2016 ob migrantski situaciji, pa tudi lani poleti zaradi požarov v naravi. Od leta 2016 je naša država v okviru mehanizma ponudila pomoč v 30 nujnih primerih, nazadnje v primeru potresov v Siriji in Turčiji februarja letos.

Mehanizem civilne zaščite je v pristojnosti generalnega direktorata Echo in torej sodi v resor evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča. Ob 27 članicah EU v njem sodeluje še devet pridruženih držav, ki niso članice unije, med drugim BiH, Srbija, Norveška in Ukrajina.

Vzpostavljen je bil s ciljem spodbujanja hitrega operativnega sodelovanja med članicami EU in sodelujočimi državami na področju civilne zaščite, da bi izboljšali uspešnost sistemov za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje.

Od vzpostavitve leta 2001 se je evropski mehanizem civilne zaščite odzval na več kot 650 prošenj držav za pomoč znotraj in zunaj EU.