Rahla burjica, morje skoraj mirno in vse pod nadzorom. Tako bi lahko strnili naš dopoldanski obisk Centra za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Že v večernih urah isti dan je bilo bolj napeto. Agencija za okolje je izdala oranžno opozorilo pred morebitnim neurjem s tramontano, ki v trenutku lahko naredi »kažin«. Ko se je dvignil močan veter, so na upravi za pomorstvo za kratek celo priprli pristanišče. To pomeni, da ladjam ne dovolijo vpluti ali izpluti, dokler traja povečana nevarnost.
Vreme je čedalje bolj nepredvidljivo, zato je tudi v centru za nadzor prometa pomembno spremljanje vremenskih radarjev, napovedi in opozoril. Še toliko bolj so pozorni po incidentu pred dobrim letom dni, ko je nenadna tramontana v Kopru odtrgala veliko kontejnersko ladjo s priveza in jo postavila prečno, tako da bi skoraj podrla luško dvigalo in zadela ob pomol. »Od takrat smo vzpostavili še tesnejše sodelovanje z agencijo za okolje. Dežurni prognostik nam lahko poldrugo uro prej sporoči, da bi se na našem območju utegnilo dvigniti neurje, pa če so še tako majhne možnosti za to. Obenem tudi sami spremljamo vremenske radarje, in če opazimo nevihtne celice, na agenciji preverjamo, ali se dogaja kaj nenavadnega. Ko se bliža nevarnost neurja, takoj obvestimo pomorske agente, da to sporočijo svojim ladjam na privezih in na sidrišču pred pristaniščem. Obvestimo tudi slovenske marine in šolske centre, da niso morda otroci na jadralskih ali drugih treningih na morju,« našteva aktivnosti pristaniški kapitan Aleš Rotar. Hkrati pa tudi s svojimi vremenskimi senzorji in na podlagi izkušenj že vedo: ko se na piranski Punti dvignejo vrednosti vetra, bo v desetih minutah prihrumelo v Koper. »Zagovarjamo proaktivnost in tudi sami posvarimo ladje, da preprečimo neljube dogodke na morju,« dodaja. Tuji ladjarji, ki priplujejo v Koper, v vodniku po koprskem pristanišču dobijo med drugim informacije o vremenskih posebnostih, denimo o poletnih tramontani in lebiču ter zimski burji. Seveda pa stoodstotno zanesljive napovedi neurja ne more biti.
Cilj je videti vse, kar se dogaja na morju
Ko v stavbi uprave za pomorstvo na območju koprske marine vstopimo v center za nadzor prometa na morju, se zdi, kot da smo se povzpeli na poveljniški most večje ladje. Tu so številni instrumenti, tipke, zasloni, radarji, radijske postaje, skozi panoramsko steklo pa se odpira pogled po pristanišču. »Z novim centrom smo pridobili orodja, ki jim pri nas pravimo podaljšane oči – iz angleškega izraza extended eye – za nadzor prometa na morju. Naš cilj je imeti sliko v živo, da v vsakem trenutku vemo, kaj se dogaja v slovenskih teritorialnih vodah. Gre predvsem za dva sklopa nalog: prvi je nadzor prometa, drugi pa iskanje in reševanje na morju. Zato želimo imeti vse pod nadzorom,« pojasnjuje Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo.
Njihov cilj delovanja je varovanje človeških življenj, blaga, ki se prevaža po morju, in okolja. To dosežejo z različnimi orodji. Na prvem mestu je radarska pokritost našega morja. »Tako zaznamo vse objekte na morju, ki imajo odboj, podnevi, ponoči, v megli in vseh drugih vremenskih razmerah, tudi česar človeško oko ne vidi,« dodaja Klinec. Nepogrešljiv je tako imenovani sistem AIS, avtomatski identifikacijski sistem za ladje, s katerim morajo biti opremljene vse ladje. Sestavni del centra za nadzor prometa je tudi videonadzor s kamerami, predvsem na območju pristanišča in marin. Snemanje javnih površin je dovoljeno, ko gre za iskanje in reševanje na morju. V centru je tudi iskalnik radijskih frekvenc, po katerih lahko morjeplovci pokličejo na pomoč, če se znajdejo v težavah. Ne tako redko v centru zazvoni ta alarm, a pristaniški nadzorniki ugotovijo, da klic v sili prihaja s čolna, ki je na varnem v marini, in jim je hitro jasno, da gre za lažni alarm. »Smo na turističnem območju, kjer je predvsem poleti veliko pomorskega prometa, pa kdo pomotoma stisne rdeči gumb, ki pomeni klic v sili. Tudi to se dogaja,« spomni Aleš Rotar.
Komunicirajo z ladjami
Pred zasloni ob našem obisku sedita pristaniška nadzornika Matej Šuber in Marko Pijerov. Njuna izmena traja 12 ur, s tem da po šestih urah zamenjata svoji delovni postaji. Na prvi postaji je nadzornik zadolžen za primere iskanja in reševanja na morju. Obenem pa spremlja vse ladje, ki priplujejo v severni Jadran, na območje od Pulja navzgor. Z ladjami tudi komunicira. »Če ladja prevaža nevarni tovor, nas mora sama že predhodno obvestiti o tovoru in drugih ključnih podatkih. Prav tako mora vsaka čezoceanka že 48 ur pred prihodom prek svojega pomorskega agenta v Sloveniji predložiti ključne dokumente, denimo podatke o posadki, spričevala ladje, zavarovanja tovora, pa tudi o tem, kje so nazadnje oddali smeti in spustili balastne vode ... Ti podatki se zberejo v enotnem nacionalnem oknu, ki omogoča, da podatke o ladji in tovoru, ki jih potrebujejo, dobijo tudi policija, carina, fitosanitarna inšpekcija, zdravnik ...« pojasni Klinec.
Drugi sodelavec pa medtem nadzoruje pristaniško območje in vse premike ladij v pristanišču. Usklajuje delo med pristaniškimi piloti, vlačilci, privezovalci ladij in ladjo. Tistim ladjam, ki še ne gredo takoj ob prihodu na privez v pristanišče, odredi, kje pred pristaniščem se morajo zasidrati. Ladje, ki jih vidimo na obzorju pred Koprom, imajo natančno določeno mesto, kje se lahko ustavijo. Prav tako nadzornik spremlja dogajanje, ko pred pristaniščem s pilotskega čolna na ladjo po lestvi spleza koprski pristaniški pilot in poveljniku ladje pomaga pripluti na privez v pristanišču. Izda dovoljenja, da se pretovarjanje ladje v pristanišču lahko začne. Po koncu dela na ladji pa preveri, ali je ladja poravnala vse pristojbine, preden ji dovoli, da odpluje.
Vsi, ki delajo v centru za nadzor prometa, so tudi pomorščaki in so opravili prakso na ladjah. »Če veš, kaj pričakovati na drugi strani, je komuniciranje s posadko na ladji precej lažje. Nemalokrat imamo opraviti s poveljniki iz držav Daljnega vzhoda s slabim znanjem angleškega jezika. Pri komunikaciji z ladjo veljajo posebna pravila komuniciranja z določenimi standardnimi pomorskimi frazami in enotnimi kratkimi osnovnimi izrazi,« pojasni Rotar. »Dodatno usposabljanje pristaniških nadzornikov za to delo je zelo drago, nam je s pomočjo evropskega denarja uspelo, da so se vsi usposabljali v španskem Gijonu in pridobili certifikate,« dodaja Klinec.
Letos so na upravi za pomorstvo dobili še eno nalogo. Na morju so določili območja, kjer lahko štiri nova slovenska letala za gašenje zajemajo morsko vodo. »S svojim čolnom tudi na morju skušamo zagotavljati letalom varno območje, da se radovedneži s svojimi čolni ne bi preveč približevali letalu med zajemanjem vode. Tudi prek lokalnih radijskih postaj obveščamo ljudi na morju, naj ohranijo varno razdaljo,« pravi Aleš Rotar.
Za 70 odstotkov zmanjšali verjetnost nesreč na morju
»Z vzpostavitvijo centra za nadzor prometa pred tremi leti smo za 70 odstotkov zmanjšali verjetnost nastanka nesreč na morju,« poudarja. Celotna vrednost projekta je znašala 2,3 milijona evrov, od tega je 1,5 milijona evrov kohezijskega denarja prispevala Evropska unija. Del projekta je tudi povsem enak nadomestni in trening center na Fakulteti za pomorstvo v Portorožu. »Naredili smo največji preskok k zagotavljanju večje varnosti. In v praksi se je to že pokazalo: pred tem smo vsako leto našteli po pet ali sedem nevarnih situacij ali incidentov na morju, ki bi lahko privedli do nesreče. Zdaj smo jih skoraj povsem preprečili. Nesreč pa si seveda niti približno ne smemo dovoliti,« poudarja Klinec.
Pravila se vedno spreminjajo oziroma zaostrujejo na podlagi izkušenj. Tako so na upravi za pomorstvo pred štirimi leti z odločbo zmanjšali največjo dovoljeno hitrost ladij pri vplutju v Koper na šest vozlov. Nevarne situacije pred koprskim pristaniščem so namreč največkrat povzročale prav ladje, ki so pripeljale prehitro. »Ukrep je naletel na dober odziv in je zelo pripomogel k varnosti. Ladja ni kot avto, da bi jo v ozkem Koprskem zalivu lahko hitro ustavili, potrebuje veliko več manevrskega prostora,« opozarja Rotar. »Vse, kar je v naši moči, lahko naredimo, da ne pride do nesreče. Še vedno pa v pomorstvu ostaja 'višja sila', to so dogodki, na katere nimamo vpliva,« opozarja.
Sosedje kot dobri gospodarji skupnega morja
Na treh izpostavah uprave za pomorstvo Koper, Izola, Piran je skupaj zaposlenih 32 pristaniških nadzornikov. Redno sodelujejo tudi s kolegi iz Italije in Hrvaške, največ s Trstom, Benetkami, Puljem in Reko. Lani so skupaj izpeljali prvo mednarodno vajo za iskanje in reševanje ter za onesnaženje na morju. Čez poldrugi mesec bodo v Kopru gostitelji drugega tovrstnega usposabljanja. »Prek centra za nadzor prometa bomo preverjali, kako spretno ukrepamo ob res ekstremnih dogodkih, ki bi se lahko zgodili. Verjamemo, da smo usposobljeni, a vedno je še nekaj prostora za napredek. Vsi se namreč zavedamo ranljivosti Tržaškega zaliva. To je plitvo morje z zelo gostim prometom in ogromnimi količinami nevarnega tovora. Če se bo tu kdaj zgodila nesreča, bo ta zadevala vse tri države in bomo morali sodelovati. Ena država sama ne more reševati nesreče večjih razsežnosti. Zato se na operativni ravni že obnašamo kot dobri gospodarji skupnega morja,« pravi Jadran Klinec.
