Ob napovedih nadaljevanja inflacijskih gibanj in draginje v letu 2023 se odpira tudi vprašanje, kako bodo v prihodnjem obdobju družine financirale obvezno šolanje otrok. Poročali smo že, da je osnovno šolstvo v Sloveniji sicer brezplačno, a za družine v resnici predstavlja precejšnje finančno breme. Po Dnevnikovih izračunih šolanje otrok v osnovnih šolah v seštevku stane okoli sto evrov na mesec oziroma slabo povprečno plačo na leto.
Kdo financira »brezplačnost«?
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje je opozorila na nujnost sistemskih sprememb na področju šolstva, s katerimi bi družine razbremenili visokih stroškov in finančnih stisk. »Ob vsakodnevnem stiku z otroki, mladostniki in družinami že več let opažamo, da šolsko okolje vse bolj reproducira neenakost in da se ne uresničuje v celoti ustavna pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja,« so zapisali v javnem pismu. V zvezi namesto tega opažajo, da se pravica do brezplačnega šolanja ne uresničuje ustrezno, saj starši šoloobveznih otrok plačujejo za mnoge dejavnosti, ki so del rednega šolanja: za šolsko prehrano, delovne zvezke in šolske potrebščine, šolo v naravi ter za izvajanje obveznih izbirnih vsebin, med katerimi so tudi izleti, ekskurzije, predstave ... »Delovanje in programi osnovnih šol se ne bi smeli financirati iz prispevkov staršev in učencev. Osnovne šole bi morale imeti možnost določiti prispevek za materialne stroške zgolj tistih dejavnosti, ki sodijo v neobvezni izbirni del izobraževanja,« menijo v Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje.
Podpredsednica zveze, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, za izboljšanje položaja družin šoloobveznih otrok predlaga spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Po njenem mnenju bi bilo treba spremeniti zakonsko podlago, po kateri osnovne šole izvajajo programe in aktivnosti ter določajo obveznost nakupa učnega materiala iz prispevkov učencev oziroma staršev. »V naših programih opažamo, da starši v času plačljivih šolskih dejavnosti otroke vse bolj zadržujejo doma, ker ne zmorejo plačil,« opozarja tudi predsednica zveze Anita Ogulin. »S tem so otroci postavljeni v silno neenak položaj in izključeni iz družbe vrstnikov. Prikrajšani so za nove izkušnje in znanje,« pravi znana humanitarka.
Naraščajo cene učnega gradiva
Sistemske anomalije, ki so podlaga za družbeno razslojevanje v šolah, so skrb vzbujajoče, pravijo tudi v sindikatu vzgoje in izobraževanja Sviz. Nedavno so javno opozorili, da je »brezplačna javna šola vsako leto bolj odvisna od 'prostovoljnih' prispevkov, ki so breme staršev«. Zveza aktivov sveta staršev Slovenije (ZASSS) se je v okviru svojih pristojnosti osredotočila na cene učnega gradiva. To je v zadnjem obdobju prav tako deležno podražitev. ZASSS si prizadeva za to, da bi plačevanje za šolske knjige v celoti prevzela država. »K temu sodijo vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki,« je sporočila predsednica zveze Lara Romih. Kot je znano, morajo delovne zvezke starši kupovati sami, pri čemer so cene v veliki meri prepuščene trgu. Lara Romih je spomnila tudi na aktualno politično zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bo država učencem omogočila brezplačen dostop tako do kakovostnih učnih gradiv in virov kot tudi do brezplačnih interesnih dejavnosti.
Na pristojnem ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so zatrdili, da so na področju izobraževanja vzpostavljeni številni sistemski ukrepi, ki pomagajo zagotavljati vsem učencem enake pogoje ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali druge osebne okoliščine. »Med te ukrepe lahko med drugim uvrščamo brezplačno izposojo učbenikov, subvencionirano šolsko prehrano, razširjen program, sofinanciranje šole v naravi, prilagojeno izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami,« so sporočili z ministrstva.
