Medtem ko se pri nas na področju jedrske energije trenutno ukvarjamo zlasti z analizami in študijami na temo morebitne izgradnje drugega bloka nuklearne elektrarne Krško (NEK 2), so nekatere srednjeevropske države že v procesu izbire dobavitelja za gradnjo jedrskih elektrarn. Češka vlada je nedavno za gradnjo dveh novih blokov jedrske elektrarne Dukovany izbrala južnokorejsko družbo KHNP. Češka je tako prva evropska država, ki je izbrala južnokorejskega ponudnika. Druga dva ponudnika, ki nista bila izbrana, sta bila francoski EDF in ameriški Westinghouse. Slednji je napovedal pritožbo, saj trdi, da korejski ponudnik dejansko ponuja ameriško tehnologijo.
Udeležbo gospodarstva bi lahko povečali
Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan upa, da se bo spor glede tehnologije med južnokorejskim in ameriškim podjetjem razrešil do takrat, ko bo investicijsko odločitev o izgradnji NEK 2 sprejela Slovenija. Češke izkušnje so za slovenski projekt koristne tudi z drugih vidikov – denimo zaradi informacij o ekonomiki projekta. Na Češkem je vrednost reaktorja z močjo 1000 megavatov ocenjena na 7,9 milijarde evrov. »To je s stališča investicijske vrednosti projekta pomembno tudi za Slovenijo, saj je interna ocena ekonomike Gen energije pokazala, da bi blok jedrske elektrarne z identično močjo stal približno 9,3 milijarde evrov,« je poudaril Paravan. Če upoštevamo 20-odstotni prihranek, ki naj bi ga na Češkem dosegli z izgradnjo dveh enot pri istem ponudniku, je preliminarna ekonomika slovenskega projekta NEK 2 po Paravanovih besedah primerljiva z oceno vrednosti češkega reaktorja. Češko gospodarstvo bo pri tamkajšnjem projektu udeleženo v 60 odstotkih vrednosti projekta. »V naših izračunih operiramo z oceno, da lahko domača podjetja prispevajo več kot 37 odstotkov. Tukaj imamo torej še kar nekaj rezerve,« je dejal Paravan in dodal, da lahko slovenska javnost še pred posvetovalnim referendumom o NEK 2 pričakuje tudi recenzijo o gospodarnosti projekta NEK 2.
Ocena vrednosti projekta NEK 2 – omenjenih 9,3 milijarde evrov za reaktor z močjo 1000 megavatov oziroma 15,4 milijarde evrov za 1650 megavatov – sicer ne vključuje vseh stroškov projekta. Med drugim denimo ne obsega stroškov financiranja projekta, obratovanja elektrarne in njene razgradnje. Ocenjena povprečna stroškovna cena je po besedah Paravana 44,5 evra za megavatno uro, k temu pa je treba dodati še stroške financiranja, ki so odvisni od virov financiranja. V Gen energiji ocenjujejo, da bi pri dvoodstotni zahtevani donosnosti kapitala povprečna cena elektrike iz elektrarne za povrnitev investicije znašala okoli 66 evrov za megavatno uro, ob dvigu zahtevane donosnosti na denimo štiri odstotke pa bi se cena dvignila na 99 evrov za megavatno uro.
Novi izračuni za odlaganje odpadkov
Za financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter razgradnje NEK je bil sicer leta 1994 ustanovljen Sklad NEK. Stanje premoženja v skladu je ob koncu leta 2022 znašalo dobrih 220 milijonov evrov. »Ker z dinamiko zbiranja sredstev ne bi zadostili predvidenemu finančnemu zalogaju, se je leta 2023 dajatev v sklad povišala na 12 evrov za megavatno uro. Tako bi vplačilo do leta 2043 znašalo 707 milijonov evrov, predvidena vrednost premoženja ob koncu leta 2043 pa bi znašala 1474 milijonov evrov, kar je dovolj za slovenski delež NEK, za katerega potrebujemo 1448 milijonov evrov,« je povedala inženirka za analize Eva Bahčič. Izračuni za predvideno ravnanje z odpadki in za razgradnjo NEK 2 po njenih besedah pokažejo, da bodo v primerjavi z NEK stroški nižji, saj bo odlagališče že zgrajeno in bo treba zgolj povečati njegove zmogljivosti. Potrebno vplačilo v Sklad NEK v primeru NEK 2 se po ocenah inženirke giblje okoli evra za prevzeto megavatno uro, vendar so, kot je dejala, pri izračunu ekonomike NEK 2 kljub temu uporabili konservativno oceno z zneskom vplačila dva evra za megavatno uro, torej dvakratnik izračunanega prispevka.
