Jutri obeležujemo mednarodni dan biotske pestrosti, ki ga je, da bi okrepili zavest o pomenu biotske pestrosti, razglasila Organizacija združenih narodov. Najočitnejše merilo biotske pestrosti je število vrst. Pa sploh vemo, koliko jih živi v pregovorno biotsko pestri Sloveniji? Po mnenju biologa in člana sveta za sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri okoljskem ministrstvu Damjana Vinka odgovora na to vprašanje ne poznamo. »Slovenija bi morala skladno z evropskimi direktivami, že odkar smo članica EU, izvajati monitoring posameznih elementov biodiverzitete, pa ga še vedno večinoma ne izvaja. Enako velja za zavarovane vrste,« je opozoril in problematiko ponazoril na primeru kačjih pastirjev. »Ker se monitoring ne izvaja, za kačje pastirje ne vemo, koliko jih sploh še živi v Sloveniji in v kakšnem stanju so vrste. Vemo, da je bilo doslej zabeleženih 73 vrst kačjih pastirjev, a hkrati vemo tudi, da vsaj enajst vrst najmanj po letu 2014 ni videl nihče. To pomeni, da ni znano, kaj se z vrstami dogaja in ali sploh še obstajajo. Še bolj žalostno pri tem pa je, da omenjenih enajst vrst predstavlja polovico vseh zavarovanih vrst kačjih pastirjev pri nas.«

Za izboljšanje podatkov o biotski pestrosti si s prostovoljnim popisovanjem vrst prizadevajo nevladne organizacije. Letos, natančneje sredi junija, bo s tem namenom ponovno organiziran BioBlitz dogodek na Vojskem v občini Idrija. »Dogodki s takšnim imenom se izvajajo v različnih državah po svetu, njihov cilj pa je zbrati čim večje število strokovnjakov, ki v 24 urah popišejo vrstno pestrost izbranega območja, nato pa te podatke javno objaviti,« nam je povedal Vinko, ki sodeluje pri organizaciji dogodka.

Zamujamo tudi z digitalizacijo

Podatke, ki jih bodo strokovnjaki zbrali na BioBlitzu, bodo med drugim objavili na spletni strani BioPortal. Portal so pred leti razvili v Centru za kartografijo favne in flore, kjer so prvič v zadnjih dvajsetih letih pripravili pregled vrstnega bogastva Slovenije. »Vzpostavili smo javni števec, s katerim na enem mestu štejemo vse vrste, navedene v naši podatkovni zbirki. Števec je presegel 31.000 domorodnih vrst celine in morja in je pri živalih že presegel doslej znana števila,« so izpostavili v tej nevladni organizaciji. »Skupaj s podatki iz drugih zbirk je bilo pri nas zabeleženih 36.000 domorodnih vrst. Koliko od teh jih še vedno živi v Sloveniji, ne vemo. Vemo pa, da imamo zabeleženih tudi več kot tisoč tujerodnih vrst,« so dodali.

Poleg zaostanka pri monitoringu vrst se torej pri nas soočamo tudi z zaostankom pri digitalizaciji teh podatkov. Poleg BioPortala premik pri tem obeta projekt LIFE NarcIS, kjer vzpostavljajo informacijski sistem na področju varstva narave. Čeprav se v Sloveniji že desetletja zbirajo podatki o vrstah in izvajajo naravovarstveni postopki s pomočjo računalniških podatkov in programov, te informacije po besedah vodje projekta Roka Havlička z Agencije RS za okolje ostajajo razdrobljene in se ročno izmenjujejo med javnimi in zasebnimi organizacijami: »Zaradi tega je težko pridobiti celovit pregled vseh znanih podatkov o posamezni vrsti. To je podobno, kot če bi iskali knjige določenega avtorja in bi morali obiskati več knjižnic in založb, da bi dobili celovit seznam.« Rešitev za to naj bi vzpostavili z informacijskim sistemom NarcIS, ki bo temeljil na treh podatkovnih stebrih. »Prvi steber so podatki iz naslova biodiverzitete, drugi steber so podatki iz naravovarstva in tretji steber podporni podatki drugih institucij, ki jih naravovarstvo potrebuje pri svojem vsakodnevnem delu,« nam je povedal Havliček.