»Ključno je upoštevati, da je bil ta pravilnik pripravljen dobronamerno, in če ga nekdo ne upošteva, v bistvu goljufa tudi samega sebe,« poudarja Matjaž Valenčič, predstojnik zavoda za energijsko svetovanje ZaEnSvet. V mislih ima pravilnik o učinkoviti rabi energije (Pures 3), ki ga je maja 2022, tik pred odhodom s položaja, potrdila vlada Janeza Janše. Nekatera njegova določila so zdaj postala zelo aktualna, saj začnejo veljati s 1. januarjem 2025 in bistveno vplivajo na to, kako se bomo ogrevali in umivali v prihodnje.
Konkretno gre za določila 17. člena pravilnika, ki prepovedujejo uporabo sistemov ogrevanja stavb, ki toploto ustvarjajo z neposredno rabo električne energije po tako imenovanem Joulovem principu in električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, ki ni obnovljiv.
Prepoved se konkretno nanaša na električno talno gretje, infrardeče panele, električne radiatorje in podobno. Pravilnik sicer dopušča izjemo, in sicer če je sistem ogrevanja neposredno priklopljen na proizvodni vir elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE), ki v letu proizvede vsaj enako količino električne energije, kot je je potrebne za proizvodnjo toplote. Druga izjema velja za energijsko izredno učinkovite stavbe. V njih morajo biti izgube toplote manjše kot pri pasivnih hišah.
Miselni preskok v energijsko učinkoviti gradnji
Določila pravilnika sledijo velikemu tehnološkemu napredku na področju gradnje in ogrevanja, komentira Valenčič. »Sodobne stavbe so zrakotesne, energijsko učinkovite, ogreti jih je mogoče z nekajkilovatnim virom toplote, kar je občuten napredek, v bistvu pravcati miselni preskok v primerjavi s starejšimi stanovanjskimi hišami, v katere so vgrajevali tudi do 40-kilovatne kotle.«
Pravilnik še določa strogo omejitev za energijsko zahtevne stavbe, ki imajo vgrajen sistem ogrevanja z manj kot 65-odstotnim povprečnim letnim izkoristkom. Te bodo morale poleti vsaj polovico energije za ogrevanje sanitarne vode zagotoviti s sončnimi kolektorji ali drugimi energenti OVE, ki ne povzročajo izpustov delcev PM10.
Moč grelnika ne bo smela presegati 2000 vatov
Medijsko najbolj odmevno določilo pravilnika, ki začne veljati z novim letom, je omejitev uporabe električnih grelnikov sanitarne vode (bojlerjev), ki so priklopljeni na javno električno omrežje. Z novim letom bo moč grelnika omejena na 2000 vatov, pri manjših grelnikih pa prostornina ne bo smela presegati 15 litrov. Pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, pomirja javnost in poudarja, da so na razpolago ustrezne tehnične rešitve, ki porabijo ustrezno majhno količino električne energije.
Na trgu je že danes velika izbira 2000-vatnih bojlerjev. »Pri čemer ti niso idealna izbira, bolje bi bilo vgraditi manjšo sanitarno toplotno črpalko,« poudarja Valenčič. »Njena cena je sicer nekajkrat višja od cene klasičnega bojlerja, vendar se razlika že v nekaj letih poplača z nižjim zneskom na položnici za elektriko.« Za vgradnjo takšne toplotne črpalke je smiseln priklop na zračnik, prezračevalni sistem ali kak drug zunanji dovod zraka, sicer bi se pozimi voda v bojlerju ogrevala z zrakom iz (ogrevanih) stanovanjskih prostorov.
Določila pravilnika ne veljajo zgolj za novogradnje in rekonstrukcije, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, temveč tudi, ko se na objektu izvaja energijska sanacija ali vzdrževalna dela. Povedano drugače: če boste hoteli v stanovanju vgraditi bojler z več kot 2000-vatnim grelnikom, zamenjati električne radiatorje ali panele in če ne živite v energijsko izredno varčnem stanovanju, boste to legalno izpeljali le še do konca leta.
Če za izvedbo ne boste potrebovali gradbenega dovoljenja, se vam zaradi kršenja pravilnika ni treba bati posledic. Kupoprodaja tovrstnih izdelkov z novim letom namreč ne bo prepovedana, saj je njihova uporaba pod določenimi pogoji še vedno legalna. Obenem pristojni gradbeni inšpektorat ne preganja kršiteljev. Po juniju 2022, ko je začel veljati pravilnik, ni opravil niti enega inšpekcijskega pregleda, s katerim bi preverjali upoštevanje že uveljavljenih določil. Zato tudi ni izrekel niti enega inšpekcijskega ukrepa. Uradni razlog? Kadrovska stiska. »Zaradi pomanjkanja inšpektorjev področja po tem pravilniku še ne nadziramo. Prioritetno delo gradbene inšpekcije je nadzor nad objekti, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, ter objekti v gradnji,« je Dnevniku odgovoril Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor, ki ga vodi vršilka dolžnosti Nevenka Žvokelj.
Z gradbenim dovoljenjem se lahko zaplete
Četudi naj bi bil pravilnik dobronameren, utegne v prihodnosti vendarle zaplesti rekonstrukcijo objekta, če bi ta zahtevala gradbeno dovoljenje. V tem primeru bo že v fazi pridobivanja dovoljenja treba predložiti dokazilo, da je projekt skladen z določili pravilnika. V starejših, še zlasti spomeniško zaščitenih objektih bi se naložbenik soočil z zahtevnejšo in predvsem bistveno dražjo izvedbo sanacije ali rekonstrukcije.
Valenčič del problema zaznava tudi v togosti spomeniškega varstva. »Marija Terezija (1717–1780) je tudi na območju Slovenije uzakonila protipožarni red, ki je prepovedal uporabo slamnate strešne kritine. S tem je bistveno spremenila podobo celotne monarhije. V Sloveniji imamo danes strnjena naselja na Ptuju, v Piranu, Škofji Loki, ki so pod spomeniškim varstvom in pri katerih bo energijska sanacija težko izvedljiva, če spomeničarji ne bodo dopustili smiselnih prilagoditev. Tudi oni morajo iti v korak s časom in ne smejo trmasto nasprotovati spreminjanju zunanjega videza stavb. Že Marija Terezija je presekala s to nazadnjaško logiko.«
