Ob letošnjem večjem številu migrantov, ki se zatečejo v Slovenijo, se je povečalo tudi število mladoletnih beguncev. Po zadnjih dostopnih podatkih policije jih je do konca oktobra v Slovenijo prispelo 1979, v preteklih letih pa je bilo mladoletnih več kot pol manj – od šeststo do tisoč na leto. Po grobi oceni je med mladoletniki okrog deset odstotkov takšnih, ki potujejo brez spremstva staršev oziroma skrbnika. Letos do konca oktobra jih je Urad za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) do konca oktobra naštel 245. Večina jih je prispela iz Afganistana.
UOIM pa hkrati beleži, da 97 odstotkov mladoletnikov brez spremstva pred odločitvijo o azilu samovoljno že odide iz Slovenije. V večini primerov sled za njimi izgine. Urad Združenih narodov za begunce UNHCR pri begunskih otrocih opozarja na veliko nevarnost trgovine z ljudmi. »Otroci brez spremstva pa so ogroženi še posebej, saj jim manjka zaščita odrasle osebe,« pravi Zoran Stevanović iz regionalne pisarne UNHCR v Budimpešti.
Težava, ko so po videzu mlajši
Velik odstotek odhodov iz Slovenije naj bi bil po ocenah poznavalcev povezan tudi s težavami pri ocenjevanju starosti otrok. Ker otroci velikokrat v Evropo pripotujejo brez osebnih dokumentov, je za državne organe ocena starosti poseben izziv. Ocena se praviloma izvaja z medicinskim pregledom določenih delov skeleta, zobovja, kosti ali hrustanca. Temu sicer migracijski strokovnjaki nasprotujejo in opozarjajo, da medicinski pregled ne more biti primarna metoda za ugotavljanje starosti. Slovenska filantropija v skladu s priporočili Sveta Evrope namesto invazivnih medicinskih metod, kot sta ortopan zobovja in rentgen zapestja, zagovarja oceno starosti s pogovorom ter upoštevanjem spola, kulture, nacionalnega in socialnega ozadja. Tudi UNHCR opozarja, da so medicinske metode lahko uporabljene le v »skrajnem primeru«.
Od strokovnjakov smo izvedeli, da je v praksi sicer manj težav z ugotavljanjem starosti, kadar so osebe po videzu polnoletne, trdijo pa, da so mladoletne. V zadnjem času, odkar slovenska policija manj ljudi vrne na Hrvaško, pa se dogaja, da otroci, ki so že po videzu mladoletni, trdijo, da so polnoletni. Naučeni so, da se s tem lahko izognejo dolgotrajnim postopkom, ki jih zaustavljajo na njihovi poti v zahodno Evropo.
Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra PIC ugotavlja, da otroci trdijo, da so polnoletni, ker ne želijo biti ločeni od skupine, s katero potujejo. »V Sloveniji pa se ocena starosti v takih primerih ne opravi, ker za to ni zakonske podlage. Opravi se lahko le v primeru suma, da je oseba polnoletna in trdi da je mladoletna. V zakonu o mednarodni zaščiti bi potrebovali dodatek za primere, ko oseba trdi, da je odrasla, a obstajajo indici, da to ne drži,« pravi.
Različne metode ocenjevanja starosti
Sogovornica dodaja, da so v praksi postopki ocenjevanja starosti neučinkoviti. »Zaradi visokih stroškov, invazivnosti posega in odklona v rezultatih, se ocena že sicer izjemno redko izvede. Ocena starosti trenutno obsega le zdravstveni pregled, ki lahko ponudi le omejene rezultate. Veliko bolj smiselno bi bilo, da bi oceno starosti opravila multidisciplinarna skupina strokovnjakov z različnih področij,« poziva tudi Urša Regvar.
Na ministrstvu za notranje zadeve pa, nasprotno, trdijo, da odredijo pripravo izvedeniškega mnenja v vseh primerih, kadar podvomijo o starosti mladoletnika brez spremstva. Vendar dodajajo, da takšnih primerov, kot jih opisujejo naši sogovorniki, še niso obravnavali. »Očiten dvom o starosti se največkrat pojavi pri osebah, ki so po videzu sodeč starejše od 18 let in zatrjujejo, da so mladoletne. Primera, da bi podvomili v dejansko starost prosilca, ki bi trdil, da je polnoleten, po videzu pa bi bil lahko mladoleten, še nismo obravnavali. Razlike med 16, 17 ali 20 let starimi mladostniki niso tako izrazite,« pravijo na MNZ.
