Čiščenje številnih strug je v polnem zamahu, čiščenje hudourniških območij pa (še) ni prišlo na vrsto. Zato se je ponekod čiščenja hudournikov lotilo lokalno prebivalstvo na lastno pest. Kaj lahko hudourniki povzročijo, bi si lahko državni odločevalci prebrali v gradivu iz leta 1938.

Približuje se jesen, letni čas, za katerega so značilne obilnejše padavine. Čiščenje rečnih strug v krajih, ki so jih poplave najbolj prizadele, je v polnem teku, po dostopnih podatkih pa hudourniki še niso prišli na vrsto oziroma se jim (še) ne posveča toliko pozornosti, kot bi se jim moralo. Da je hudournike treba urejati, če želimo omiliti poplave, so se zavedali že pred drugo svetovno vojno. »Hudournike je potrebno urejati zato, da bomo mogli odpraviti poplave in škode, ki jih te prinašajo. Če ne bomo uredili hudournikov, tudi poplav ne bomo odpravili.« Te besede je v Gozdarskem vestniku leta 1938 zapisal inženir Alojzij Štrancar.

Zaradi preteče nevarnosti so se v zadnjih tednih v več krajih urejanja hudournikov lotili prebivalci sami z mehanizacijo, ki jim je na voljo, čeprav bi bili lahko deležni očitkov, da kršijo zakonodajo. Kršili so jo tudi v občini Železniki, kjer so leta 2007 katastrofalne poplave terjale tri življenja.

»Nekaj hudournikov smo nedavno očistili na svojo roko, zavedajoč se, da kršimo zakonodajo. Po poplavah je predsednica države Nataša Pirc Musar naše dejanje všečkala in nam je bilo oproščeno,« je pojasnil župan občine Železniki Marko Gasser. Po njegovih besedah imajo v občini 58 zadrževalnikov na hudournikih in vodotokih. Eni so prioritetni, označeni z rdečo, drugi so zelo pomembni in pomembni ter jih je prav tako treba čistiti. Obstajajo tudi stabilizacijski, ki se ne čistijo.

Čeprav v Železnikih niso imeli pristojnosti, da posegajo v vodotoke, nad katerimi bdi država, z njimi pa se ukvarja Direkcija RS za vode, so se čiščenja nekaterih hudourniških območij v višjih legah lotili sami, je dejal Gasser. »Očistili smo prioritetne, najbolj nevarne hudournike, drugih pa ne. Čiščenje zaplavne pregrade stane od pet od sedem tisočakov. Smo majhna občina, za investicije nam ostane 1,5 milijona evrov, zato nimamo sredstev za vsakoletno čiščenje vseh zadrževalnikov.«

Po Gasserjevih pojasnilih so se vodostaji povišali 12., 13. in 19. julija. Že takrat je bilo veliko vejevja, ki se je sproti čistilo. »Če struge ne bi bile očiščene, bi imeli ponovno katastrofo.« Ob tem je župan izpostavil, da je eden od domačinov očistil zadrževalnik, za katerim je bilo 1200 kubičnih metrov materiala. »Za to delo smo mu plačali pet tisoč evrov. Ker se zavedajo, kakšne težave lahko povzročijo hudourniki, nekaj manjših pregrad čistijo kar občani sami, s svojo mehanizacijo.«

Da so se izognili ponovni katastrofi, je Gasser pripisal tudi sreči, saj v prejšnjih dveh julijskih neurjih niso bili deležni vetroloma in večje količine padavin, kar so doživeli v Poljanski dolini. »Problem dreves s koreninami je, da zamašijo vodotoke. Ko se ti zajezijo, pride do rušilnega vala, ki ruši vse pred seboj.«

Ukrepi se poznajo

Kot je pojasnil Gasser, v vodarsko infrastrukturo v Železnikih država sicer vlaga veliko sredstev. Izvajata se prva in druga faza protipoplavne varnosti, gradi se zadrževalnik, ureja struga Sore. »Ukrepi se resnično poznajo, saj je skozi mesto mogoče spraviti večje količine vode hitreje. Veliko je pripomoglo tudi podrtje jezu ob hidroelektrarni. Če ga ne bi podrli, s čimer se je gladina Sore znižala, bi imeli letos poplave že trikrat.« Ob tem je dodal, da je zaradi poplav prišlo do sprejetja državnega prostorskega načrta, vendar šele leta 2013, medtem ko so se potrebne investicije začele lani, 15 let po poplavah leta 2007.

Medtem ko se v protipoplavne ukrepe v Železnikih vlagajo razmeroma visoka sredstva, kar je potrdil poznavalec razmer, ki ni želel biti imenovan, tega niso deležni številni drugi kraji, ki so jih zadnje poplave najbolj prizadele, v veliki meri zaradi neočiščenih hudourniških območij. O tem, kakšno je stanje v njih in kakšno nevarnost predstavljajo, ne nazadnje priča več diplom.

Zapostavljena tema

Ena od njih se nanaša konkretno na hudourniška območja reke Meže v Zgornji Mežiški dolini z naslovom »Vpliv izbranih dejavnikov na količino in razporeditev lesenega plavja v zgornjem toku reke Meže«. Avtor Tadej Lampreht v besedilu izpostavi, da je iz preteklih poplavnih dogodkov v Zgornji Mežiški dolini razvidno, da se na območju reke Meže in njenih pritokov pogosto pojavlja problematika, povezana s prenosom lesenega plavja. »To predstavlja enega od glavnih problemov za napovedovanje poplavnega tveganja v alpskih vodotokih, predvsem zaradi potencialne možnosti zamašitve mostov, prepustov ali ozkih odsekov struge v času poplavnih dogodkov.« Upamo, da bo to diplomsko delo vsaj malo pripomoglo k boljšemu razumevanju in zavedanju pomena lesenega plavja v hudourniških strugah, ki je v slovenskem prostoru vse preveč zapostavljena tema, je izpostavil Lampreht. Prepričan je, da bi v diplomi našteti predlogi lahko pomembno vplivali na varnost prebivalstva in zmanjšali obseg škode v prihodnosti. S tega vidika bi bilo smiselno, da bi si državni odločevalci prebrali Lamprehtovo pa tudi kakšno drugo diplomo o hudournikih.

V uvodoma omenjenem članku Štrancarja iz daljnega leta 1938 pa bi si lahko prebrali: »Poplav ne bomo odpravili, če ne bomo uredili poleg rek še prej tudi hudournikov; in to ne samo onih razmeroma maloobsežnih poplav, ki jih povzročajo hudourniki neposredno v gorskih dolinah, kjer je njihovo glavno torišče, marveč tudi ne vedno večjih poplav v širokih dolinah, ki jih povzročajo reke in zadevajo prostrane pokrajine v dolinah.«