»Želim, da spoznamo, kako zelo pomembno je, da smo kolikor toliko prehransko suvereni. Samooskrba na koncu pomeni to, da bomo imeli kaj dati v usta. Petinpetdeset oboroženih konfliktov v svetu, ujme in druge katastrofe bodo prekinjali dobavne verige za hrano, ki jo dobivamo od drugod,« je predsednica republike Nataša Pirc Musar med drugim utemeljila odločitev, da svoj drugi strateški forum posveti prehranski tematiki.
Slovenija je rekorderka
po škodi zaradi vremena
Na forumu so sodelovali predstavniki več ministrstev in ključnih strok, povezanih s hrano, okoljem in tudi podnebnimi spremembami, ki v Sloveniji vedno bolj negativno vplivajo tako na proizvodnjo hrane kot tudi na druga področja. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je med povabljenimi pogrešala predstavnike zavarovalnic, kajti zavarovalniška politika je pri podnebnih spremembah po njeni oceni zelo pomembna. Spomnila je na mesec dni star izračun evropske komisije o tem, kolikšni so letni stroški na prebivalca zaradi naravnih nesreč. Slovenija je po teh merilih na prvem mestu. »V Sloveniji vreme na prebivalca na leto vzame 3452, v Avstriji pa 1600 evrov. To so konkretni izzivi za politiko,« je prepričana Lučka Kajfež Bogataj, ki v zvezi z ranljivostjo pogreša tudi več ciljnih raziskav, za prilagajanje podnebnim spremembam pa »polnokrvno službo«, ki bo delovala 24 ur na dan.
Igor Mervič, predsedničin svetovalec za prehransko suverenost, ki je vrsto let vodil trgovsko podjetje Spar Slovenija, je spomnil na zelo skromno rastlinsko pridelavo pri nas. »Na koncu poletja smo uvozili oporečne breskve iz Srbije in slive iz Poljske. V supermarketih so zdaj zabojčki in zabojčki moldavskih sliv. Zakaj trgovci breskev in sliv ne kupijo pri nas? Ker jih ni. Kako je mogoče, da vse prepuščamo uvozu? Ne šalimo se s hrano! Odvisnost od uvoza je veliko nacionalno tveganje,« je prepričan Mervič. Opozoril je tudi, da je v kmetijstvu največ škode zaradi suš, po deležu namakanih kmetijskih površin pa smo kljub temu na dnu. »Če imamo takšne podnebne razmere in takšne naravne nesreče, moramo zelenjavo gojiti v zavarovanih prostorih,« je dejal Mervič in dodal, da se je delež državnih subvencij za gradnjo rastlinjakov zmanjšal. »Če v tem trenutku vložiš denar v rastlinjak, se bo naložba povrnila v osemnajstih letih. Kateri bedak bo to naredil?« se je vprašal svetovalec predsednice. Po njegovem bi bilo treba tudi poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj za rastlinjake, kajti naložbenik za to porabi toliko časa (približno pet let), kot ga je trgovsko podjetje, ki ga je vodil, porabilo za gradnjo najnovejšega nakupovalnega središča v ljubljanski Šiški.
Umetnost je pridelati več
Predstavniki kmetov so opozarjali na neugodno starostno sestavo nosilcev kmetij, saj je kar 35 odstotkov gospodarjev starejših od 65 let, in na skromen delež ornih površin, kajti imamo jih le dobrih osem arov na prebivalca. »V EU jih ima manj le Malta. Odkar smo samostojna država, smo pozidali 70.000 hektarjev kmetijskih površin, predvsem ornih. Umetnost je, kako na teh osmih arih pridelati več,« je izpostavil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Damijan Denac iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je dejal, da nam je v Sloveniji uspelo potolči biodiverziteto ter uničiti številne storitve in servise, ki nam jih narava nudi zastonj. »Nobenega dvoma ni, da je kmetijstvo prispevalo glavni delež k temu upadu,« je bil kritičen Denac. »Kmetje smo utrujeni, ker konstantno poslušamo le očitke. Duševno zdravje na kmetijah je vedno slabše, socialna varnost žensk na podeželju pa porazna. Mnoge imajo zelo nizko pokojnino ali pa je sploh nimajo,« se je na kritike odzvala Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.
Dumpinške cene zaradi vladne košarice osnovnih živil
Večina govorcev je izpostavila potrebo po sodelovanju v prehranski verigi, ki jo tvorijo kmetje, živilci in trgovci, saj so slabi odnosi med njimi ena največjih rakavih ran na tem področju. »Vsak deluje znotraj svojega resorja, premalo je sodelovanja na državni ravni. Smo mojstri individualnih zgodb,« je povedal agrarni ekonomist Emil Erjavec. Hkrati meni, da imamo v Sloveniji problem tudi s »copy-paste« mentaliteto. »Ko se nekaj naučimo, od tega nočemo odstopiti,« je dejal.
»V prehranski verigi je preveč konfliktov ter premalo iskrenosti in transparentnosti,« je ugotovil tudi Toni Balažič, nekdanji prvi mož Mercatorja, zdaj pa direktor Panvite. Predstavniki živilske industrije so bili včeraj kritični predvsem do vladnega projekta popisovanja cen košarice osnovnih živil. »To, kar se dogaja ta teden, je grozno,« je bila ogorčena direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. »Politika je začela zelo agresivno posegati v debate o cenah hrane, tudi s popisom košarice. Problem nastane, če se začnejo dogajati tržne anomalije. Ta teden so cene mesa v skoraj vseh kategorijah v trgovinah pod tržno ceno. Borzna cena svinjine je 2,20 evra za kilogram, zrezki pa so bili pri enem trgovcu naprodaj po 1,29 evra. Borzna cena govedine je 4,80 evra, v trgovini pa stane 3,29 evra. To je dumping,« je bil oster Balažič. Za Dnevnik je dodatno pojasnil, da bo morala država v primeru nadaljevanja popisovanja cen košarice osnovnih živil sprejeti ukrepe za zaščito neke normalne tržne prakse. »Trgovci zaradi medsebojnega konkuriranja nekatere izdelke prodajajo bistveno pod nabavno ali celo pod proizvodno ceno. To ruši ekonomiko cele verige,« meni Balažič.
