Afriška prašičja kuga (APK) je strah in trepet prašičerejcev, saj gre za zelo nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, ki povzroča velikansko gospodarsko škodo. Letos je do 28. julija šestnajst držav potrdilo 1026 izbruhov APK pri domačih prašičih, pri divjih prašičih pa je bilo v enajstih državah 5398 izbruhov. Največ preglavic s to boleznijo imajo prašičerejci v Srbiji, Romuniji, BiH in na Hrvaškem (tam so jo potrdili na 206 kmetijskih gospodarstvih), pri divjih prašičih pa je najbolj razširjena na Poljskem ter v Nemčiji in Italiji. Tri primere so potrdili tudi na Hrvaškem, enega zgolj petdeset kilometrov od meje s Slovenijo.
Hrvaška razmer pri divjih prašičih ne obvladuje
»To, da je bolezen na Hrvaškem, je za Slovenijo zelo neugodno. Hrvaška in BiH razmer pri divjih prašičih ne obvladujeta. Bolezen se pri divjih prašičih širi s hitrostjo od 30 do 50 kilometrov na leto. To pomeni, da bo najpozneje čez leto dni tudi pri nas,« je opozoril Janez Posedi, vršilec dolžnosti direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Posvaril je tudi, da so bili ukrepi, ki smo jih imeli zaradi covida-19, zanemarljivi v primerjavi s tem, kar čaka prašiče po potrditvi APK. »Premikov živali ni. Obstaja samo ena pot, to je kafilerija. Torej njihovo neškodljivo uničenje. S tega vidika bo zelo težko za vse, tudi za tiste, ki bodo ukrepe izvajali. Veliki bodo tudi pritiski zaščitnikov živali, toda če Slovenija predpisanih in po današnjem najboljšem vedenju stroke edino smiselnih ukrepov ne bo izvajala sama, jih bo pri nas izvajal nekdo drug,« še izpostavlja Posedi.
Po njegovi oceni bo v primeru potrditve APK pri domačih prašičih v hudih težavah tudi živilska industrija, saj bodo države, ki niso članice EU, takoj prepovedale uvoz prašičjega mesa in izdelkov iz njega iz Slovenije. »Afriška prašičja kuga, ki se je pojavila v sosednjih državah, resno skrbi vse prašičerejce v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali ter izdelkov in surovin, ki izvirajo od prašičev,« so nam potrdili tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
Največ slovenske svinjine
gre v Srbijo
Skupina Panvita ima pod svojo streho Prašičerejo Nemščak, prav tako mesnopredelovalno podjetje MIR. Predsednika uprave Panvite Petra Polaniča zato razmere na Hrvaškem, povezane z APK, skrbijo tako s stališča zdravja in varnosti prašičev kot tudi z ekonomskega vidika. »Z dnem, ko se bo pojavila APK tudi v Sloveniji, bo prepovedan izvoz v države, kot je recimo Srbija, ki je eden naših pomembnejših trgov,« je pojasnil Polanič.
Prašičereja v Sloveniji usiha že brez afriške prašičje kuge. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) so kmetijska gospodarstva lani redila približno 202.000 prašičev, kar je najmanj po letu 1991. V rekordnem letu 2002 smo jih redili 656.000. Lani se je glede na leto poprej povečalo, in to skoraj za petino, le število izvoženih živih živali. Vse so šle v avstrijske klavnice, skupaj okoli 16.000 živali. Letos je Slovenija nekaj živih prašičev izvozila tudi v Italijo in na Hrvaško. Prašičje meso (sveže, ohlajeno ali zamrznjeno) smo po podatkih Sursa lani izvozili v sedemnajst držav. Največ v Srbijo, Hrvaško, BiH in Italijo. V primeru potrditve APK pri domačih prašičih v Sloveniji bi se izvoz v tretje države takoj ustavil. Šunke (svinjska stegna) smo lani izvažali v petnajst držav. Največ na Hrvaško, v Avstrijo, Madžarsko, Srbijo in Italijo. Med tretjimi državami sta celo Japonska in Gana. Tja je sicer šlo le nekaj malega šunk. Svinjska pleča smo izvažali v šest držav, glavnino znova v Srbijo.
Na Hrvaškem je bilo po potrditvi APK pri domačih prašičih ponekod obsedno stanje. Policija je ustavljala avtomobile in preverjala, ali ljudje v prtljažnikih prevažajo svinjsko meso. Kmetje so zahtevali, da veterinarji prenehajo ubijati živali, ki niso okužene. Pritoževali so se tudi zato, ker se pristojni niso pravočasno odzvali, ko se je bolezen pojavila v sosednjih državah. Tudi Posedi opozarja: »Ko se pojavi APK, je to izjemno obremenjujoče. Takrat še vlade dvomijo o pravilnih odločitvah stroke, zato je hudo.«
