Člani civilne iniciative Glas ljudstva so včeraj pred stavbo ministrstva za zdravje prinesli transparente, s katerimi so protestirali proti zdravnikom »dvoživkam« oziroma dvojni praksi dela v javnem in (popoldne) zasebnem zdravstvu. Natančneje: opozorili so na to, da je vlada že maja napovedala, da bo predlog zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), s katerim naj bi se lotili tega problema v zdravstvu, pripravila še pred poletjem, a se do danes to ni zgodilo. Če ministrstvo zakona do začetka septembra ne bo poslalo v javno razpravo, namerava iniciativa v državni zbor s podporo vsaj enega poslanca vložiti svoj zakon, ki bo temeljil na javnih obljubah, pisnih zavezah in koalicijski pogodbi sedanje koalicije. »Ta zakon ni tako kompliciran, da se ga ne bi dalo oblikovati v teh treh mesecih,« smo slišali včeraj v zvezi s tem.
»Glede na to, kako odločno so v vladi pred evropskimi volitvami napovedali spremembe, zdaj pa je obveščanje o spremembah zakona povsem potihnilo, lahko zaključimo samo dvoje. Ali so bile to samo prazne predvolilne obljube za nabiranje glasov brez resnega namena o realizaciji, ali pa je tako, da imajo sicer vlada in koalicijske partnerice namen obljube uresničiti, a ob tem na ministrstvu za zdravje ni dovolj motivacije za nekaj, o čemer se pogovarjamo že od začetka mandata te vlade,« je proti sedanji poziciji prst usmeril predstavnik iniciative Jaša Jenull. Na ministrstvu za zdravje so na naše vprašanje, kako to, da novele niso pripravili še pred poletjem, odgovorili le: »Kot je bilo večkrat povedano, je sprejetje novele zakona predvideno do konca letošnjega leta.«
Obljube o ločitvi javnega in zasebnega zdravstva
Dodali so, da na ministrstvu za zdravje pripravljajo člene zakona, s katerimi bodo ustrezno uredili prehajanje zdravstvenih delavcev iz javne sfere v zasebno. »Ukrepi, ki jih predvideva sprememba ZZDej, bodo prispevali k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži.« V maja objavljenih izhodiščih je ministrstvo tako na primer napovedalo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. »Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja lahko zdravstvene storitve opravljali le v svojem ali drugem JZZ,« so se zavezali.
Jasneje naj bi določili tudi, v katerih primerih lahko zdravstveni delavec pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti: kadar je pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, kadar niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in če ne odklanja dela v svojem JZZ. »Cilj zakona je, da potegnemo ločnico med tistimi, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih, in tistimi iz zasebnih. Želimo namreč, da kader ostane v javnih zdravstvenih zavodih. Ob tem pa je seveda treba zagotoviti, da bodo delavci tudi ustrezno motivirani, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih,« so takrat zapisali v javnem sporočilu.
Obljube se kopičijo
»Kot zagovorniki javnega zdravstva smo bili izredno veseli, ko je sredi maja predsednik vlade napovedal jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva, predvsem pa otežitev, če ne celo prepoved dvojnih praks,« je glede teh obljub včeraj dejala Katarina Rotar iz Slovenske filantropije, ki je tako kot Jenull ocenila, da je pri napovedih očitno šlo za predvolilne obljube pred volitvami v evropski parlament. »Vidi se jasen namen, da bo ministrstvo to obljubo tako razvodenilo, da na koncu od nje ne bo ostalo nič. Je pa seveda res, da je ministrstvo tudi po odhodu prejšnjega ministra za zdravje očitno prestreljeno z dvoživkami. Ali lahko od ministrstva, prestreljenega z dvoživkami, pričakujemo, da bo odpravilo dvoživke?« pa je bil kritičen nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber.
Ob tem je obsodil zastraševanje z grožnjami o odhodih zdravnikov iz javnega sektorja v primeru omejitev popoldanskega dela. Opozoril je, da večina državljanov nima dovolj denarja za zasebne zdravnike in da bi sedanja vlada morala imeti dovolj poguma za sporočilo zdravnikom, da jih v primeru odhoda v zasebni sektor ne namerava plačevati z javnimi sredstvi. Keber je opozoril tudi na to, da vlada prav tako kljub obljubam še vedno ni spremenila obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga sedaj plačujemo vsi enako in znaša 35 evrov, v pravičnejši, proporcionalni prispevek glede na dohodek. »Sprašujemo vlado, kako je mogoče, da se hitro odziva na zahteve finančnih in podjetniških elit, ne odziva pa se na zahteve civilne družbe ter zavlačuje z rešitvami za stiske ljudi brez zdravnika in glede dolgih čakalnih vrst.«
