Škoda po poplavah in neurjih v Sloveniji se po ocenah meri v milijardah evrov. Slovenija lahko za obnovo iz različnih naslovov počrpa dobrih šest milijard evrov evropskega denarja. Iz solidarnostnega sklada EU lahko pričakujemo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov evrov do konca oktobra letos, 300 milijonov evrov pa prihodnje leto. Izvedbo postopkov za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada je vlada zaupala ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Ministrstvo bo storilo vse, kar se da, da se ta denar čim prej pridobi, poudarja kohezijski minister Aleksander Jevšek. Včeraj je v pogovoru z novinarji v zvezi s tem znova opozoril, da je časovnica za črpanje teh sredstev »zelo napeta«.
Pri črpanju sredstev tudi pomoč Hrvaške
Vlogo za pomoč je treba namreč oddati v 12 tednih od nastanka škode. Slovenija mora vlogo v Bruselj poslati do 27. oktobra. Različna ministrstva sedaj, ko se je voda umaknila, ocenjujejo škodo. Ocenjevanje naj bi po dogovoru zaključili do konca septembra, tako da bi ostalo dovolj časa, da bo dokumentacija pripravljena temeljito in dobro. Pri pripravi dokumentacije bo ministrstvu pomagala Hrvaška, ki ima izkušnje s temi postopki po potresu v Petrinji decembra 2020. »Po pozitivnem odzivu hrvaškega ministra za regionalni razvoj in evropske sklade Šimeta Erlića so nas med prazniki različna hrvaška ministrstva že kontaktirala, tako da se bomo lahko oprli na njihove izkušnje,« je dejal minister Jevšek.
Vlada je sicer že oblikovala medresorsko komisijo, ki pripravlja dokumentacijo za črpanje sredstev solidarnostnega sklada, iz katerega se lahko financirajo infrastrukturni projekti, urejanje prizadetih območij, zaščita kulturne dediščine, zdravstvena oskrba prizadetega prebivalstva in delno tudi reševalne službe. S temi sredstvi bo torej mogoče financirati odpravo škode predvsem na javni infrastrukturi. Rok za porabo bo 18 mesecev. Slovenija lahko, kot rečeno, prvih 100 milijonov evrov pričakuje že kmalu po vložitvi prošnje za pomoč, pri čemer pa je Jevšek povedal, da se bodo sredstva iz solidarnostnega sklada lahko porabila le za povrnitev v prvotno stanje. Morebitne dodatne spremembe infrastrukture pa bo moral kriti proračun.
Reprogramiranje kohezijskih sredstev
Ker je zdaj že jasno, da so katastrofalne poplave v začetku avgusta povzročile za več milijard evrov škode, se iščejo še drugi viri. Iz večletnega finančnega obdobja 2014–2020, katerega izvajanje se končuje s tem letom, bi denimo lahko v odpravo posledic škode po poplavah preusmerili okoli 50 milijonov evrov, ki najverjetneje do konca leta ne bodo porabljeni. Jevšek je napovedal tudi pripravo sprememb programa porabe sredstev iz tekočega obdobja 2021–2027, o čemer se bo v kratkem pogovarjal s predstavniki evropske komisije. Pri tem bodo, kot je dejal minister Jevšek, »šli po posameznih projektih in iskali rešitve za tiste projekte, ki jih je voda praktično odplaknila, a se še niso niti zaključili«. V okviru teh sredstev je sicer za protipoplavno varnost že predvidenih okoli 159 milijonov evrov.
Na ministrstvu za kohezijo so izpostavili tudi nekaj manj kot 500 milijonov evrov, ki so v okviru večletnega proračuna EU 2021–2027 zagotovljeni v dogovoru za razvoj regij. »A s tem še ne bi hitel, saj se mi ne zdi dobra poteza, da ustavimo celo državo. Bo pa zagotovo treba v prihodnje premisliti določene prioritete,« je še dodal. Sloveniji je ob tem v okviru sklada za okrevanje na voljo še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev pod ugodnimi pogoji, katerih najema ni predvidela v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Za spremembe, ki bi omogočile črpanje vsaj dela teh posojil, pa je časa le še do konca avgusta.
