Zaradi spreminjajočih se mednarodnih okoliščin Slovenija prilagaja svojo zunanjepolitično strategijo in se tudi s tem krovnim dokumentom vrača v jedrno Evropo. Ob osredotočanju na kandidaturo za članstvo v varnostnem svetu v prihodnjih mesecih vodja diplomacije Tanja Fajon pa tudi premier Robert Golob pozivata k aktivnejšemu delovanju države na globalni ravni.
Na Brdu pri Kranju se danes končuje dvodnevni posvet slovenske diplomacije, ki je prinesel priložnost za razpravo o novi zunanjepolitični strategiji. Tudi s tem krovnim dokumentom se zunanja politika Slovenije vrača v jedrno Evropo. »Potrebujemo novo strategijo glede na spremenjene razmere v svetu. Veliko več posluha moramo imeti do globalnega dela sveta. Naša politika bo uspešna le, če bo vključujoča in odprta,« je dejala Fajonova, ki je podrobno orisala spremenjena geopolitična razmerja v svetu, v katerih se spreminja tudi Evropska unija.
Slovenska diplomacija se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta, na pomoč državam zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo in večjo pomoč slovenskemu gospodarstvu. Z repozicioniranjem Slovenije, odkar je oblast prevzela levosredinska vlada, je bil zadovoljen premier Robert Golob. Po njegovi oceni so Sloveniji odprta vsa vrata. Kot enega izmed uspehov je izpostavil podelitev statusa kandidatke BiH za članstvo v EU.
Za sedež v varnostnem svetu potreben obisk afriških držav
»To je pomemben dosežek – da lahko tudi male države postavljamo evropske politike,« je dejal Golob in izpostavil prednosti majhnih držav v zunanji politiki. »Ko je očitno, da nimamo neposrednega interesa, lahko delujemo kot premostitelj, kot tisti, ki je vmes. Nekoč smo to dobro razumeli. Potem smo zaradi enega nacionalnega interesa pozabili, da živimo v velikem okroglem svetu,« je namignil na preteklo osredotočenost slovenske zunanje politike na odprta vprašanja s Hrvaško. Izrazil je upanje, da je z vstopom Hrvaške v schengen takšnega razmišljanja konec in da se bomo kot majhna država začeli ukvarjati s svetom. »To mora biti tudi naše vodilo, ko pridemo v varnostni svet,« je bil glede uspeha kandidature samozavesten Golob.
Zunanja ministrica in njen posebni odposlanec za kandidaturo za varnostni svet Franci But sta zmerna optimista. Do glasovanja v Združenih narodih je še dobre štiri mesece, lobiranje za podporo pa se ta čas osredotoča predvsem na Afriko, kjer pa ima Slovenija skromno diplomatsko-konzularno prisotnost. »Kaže nam dobro,« pravi But, a sicer priznava, da diplomacijo v zvezi s kandidaturo čaka še veliko dela.
»Afriške države pričakujejo, da jih obiščeš, jih poslušaš in razumeš njihove probleme. Takšna komunikacija je dobra osnova, da bomo v Afriki prejeli tudi obsežno podporo,« je prepričan. 55 afriških držav opisuje kot zelo pomemben del zbiranja 129 potrebnih glasov za izvolitev na sedež nestalne članice. »Če bomo izvoljeni v varnostni svet, se bodo Sloveniji odprla mnoga vrata v svetovnih prestolnicah. To nosi s seboj veliko odgovornost, da nalogo speljemo odgovorno in dostojanstveno,« je menila Fajonova.
Večina afriških držav se je sicer pri glasovanju v Združenih narodih o obsodbi ruske agresije na Ukrajino vzdržala. Je to lahko pokazatelj, da bi se glasovi afriških držav utegnili preliti k Belorusiji, edini tekmici Slovenije za sedež? »Gre za ločene zadeve,« je prepričan But. S predstavniki afriških držav vodijo pogovore o reformah OZN in razmerah v njihovi regiji. »Od Slovenije kot članice varnostnega sveta pričakujejo, da bo zaveznica, ki bo razumela njihove probleme.«
Višegrad je passé
Če je diplomacija sredi finiša glede kandidature za varnostni svet, pa je šele na začetku novega obdobja delovanja, ki ga napoveduje nova zunanjepolitična strategija. Ko bo sprejeta – to bi se lahko zgodilo v prvi polovici leta – bo zamenjala dobro leto staro strategijo prejšnje vlade. Nova strategija je potrjena na ravni zunanjega ministrstva, sedaj bo morala prestati še sprejemanje na vladi in v državnem zboru.
»Temeljna sprememba strategije je, da v skladu z deklaracijo o zunanji politiki Slovenijo vrača nazaj med jedrne države EU,« je dejal posebni odposlanec ministrstva za prihodnost EU in eden od snovalcev strategije Iztok Mirošič. Prejšnja strategija je namreč večjo težo namenjala usklajevanju Slovenije z višegrajskimi državami. To bo poslej drugače. »Slovenija bi rada sodelovala s tistimi državami, ki želijo močno Evropsko unijo in njeno poglabljanje,« razlaga Mirošič. Posebna pozornost v tem pogledu posveča državam Beneluxa. Kolebanje med umestitvijo Slovenije v jedrno Evropo, nato proti Višegradu in sedaj nazaj v jedrno Evropo je za evropske partnerje Slovenije lahko begajoče, se strinja Mirošič. »Vsekakor je bolje, če ima država kontinuiteto pri temeljnih ciljih, jasno pa je, da različne politične opcije dajejo različne poudarke v svojih strategijah.«
Večja pozornost Sredozemlju
Dodatna novost je večja usmerjenost države v sredozemski prostor, kjer bi Slovenija rada krepila odnose z državami na bilateralni ali multilateralni ravni. »Odpiranje veleposlaništva v Alžiru je dokaz, da s Sredozemljem mislimo resno,« je dejal Golob in pozval, naj se preuči, kako potencial regije vključiti v slovensko nacionalno politiko. »Sredozemlje bo odigralo bistveno pomembnejšo vlogo, kot jo je imelo zadnjih 20 letih,« je ocenil.
Tretja novost nove strategije je uvajanje feministične zunanje politike, kar je po besedah Mirošiča že uveljavljen koncept v nekaterih državah, pomeni pa predvsem to, da se država dosledno zavzema za enakost spolov in daje velik pomen opolnomočenju žensk in deklic.
