Dogajanje na čakalnih seznamih kaže, da bi se lahko vrste v javnem zdravstvu še podaljševale. Pri storitvah, kjer spremljajo čakalne dobe, je bilo maja po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na novo vpisanih 123.721 pacientov. To je za dobro petino več od števila ljudi, ki so imeli v istem obdobju predvidene termine za omenjene zdravstvene storitve. Opazen je tudi porast napotitev: maja so v zdravstvu napisali 433.459 e-napotnic, kar je za petino več kot aprila.
Pri pregledih še več
nedopustno dolgega čakanja
Ljudi, ki predolgo čakajo na terapevtsko-diagnostične storitve, je bilo prvega junija 68.240, kar je tri odstotke manj kot mesec prej. Še naprej pa so se daljšali »repi« vrst s predolgo čakajočimi za prve preglede. V vrsti za te preglede, ki so za mnoge bolnike pot do diagnoze in zdravljenja, je na začetku junija nedopustno dolgo čakalo 74.424 ljudi, kar je za pet odstotkov več kot mesec prej.
Daleč največji delež predolgo čakajočih je bil pri stopnji nujnosti »zelo hitro«, ob kateri bi morali bolniki na vrsto priti najkasneje v dveh tednih. Dopustni roki so pri prvih pregledih ob taki stopnji nujnosti prekoračeni pri skoraj osmih od desetih bolnikov, pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah pa pri več kot polovici.
Državni zbor je minuli teden sprejel novelo interventnega zakona, ki odpravlja neomejeno plačevanje vseh zdravstvenih storitev. Podobno kot je veljalo pred lanskim sprejemom interventnih ukrepov, bodo na tak način financirana le še nekatera zdravljenja, morebitni dodatni načrti o skrajševanju čakalnih dob pa za zdaj niso znani. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako nameravajo ukrepati, še čakamo. »Prihodnji pristop h krajšanju čakalnih dob bi moral biti dobro premišljen,« je poudarila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Spomnila je, da nekateri prebivalci med pandemijo ob nastopu zdravstvenih težavah niso začeli zdravljenja. Povečano število napotitev je lahko tako po njeni oceni povezano z vračanjem osnovnega zdravstva k pregledom v ambulantah, kjer težave lažje opazijo. Na povečanje napotitev bi lahko po mnenju sogovornice vplivalo tudi odpiranje ambulant za neopredeljene paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika.
ZZZS za povečanje
variabilnega dela plače
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da je med razlogi za dolge čakalne dobe tudi »neciljano« plačevanje vseh zdravstvenih storitev na podlagi lani sprejete interventne zakonodaje. K dolgim vrstam prispevata tudi razdrobljenost mreže javne zdravstvene službe in slaba organizacija dela, so ocenili. Izpostavili so tudi nekritično napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven. Na ZZZS, ki ga vodi generalna direktorica Tatjana Mlakar, so opozorili še na netočne podatke o številu čakajočih oseb. Premik na bolje bi lahko po njihovem dosegli s povečanjem variabilnega dela plače, prek katerega bi lahko nagrajevali večjo storilnost in kakovost dela v zdravstvu. Rešitev vidijo tudi v opolnomočenju vodstev javnih zavodov, doslednejši ločitvi javnega od zasebnega zdravstva ter v ustreznejšem upravljanju sistema eNaročanje. Po opažanju ZZZS bi bilo treba zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov. Obstoječe vire, na primer pri opremi, bi bilo njihovem mogoče izrabiti bolje. Pri zdravniških specializacijah in drugem načrtovanju pa bi bilo treba upoštevati dejanske potrebe prebivalcev, so še ocenili.
