Ni naključje, da se trati, ki služi zgolj estetski funkciji, reče angleška trava. Kot pravi zgodovinopisje, je do nje prišlo postopoma. Sprva so okolice graščin zasajevali zgolj s travo iz varnostnih razlogov, da je bilo na daleč vidno, kdo se približuje, obenem so čistine poudarjale mogočnost stavb. Ta princip je bil razširjen po vsej Evropi, vseeno pa se je okrasne trate, ki je pozneje, sprva v ZDA, nato pa po vsej zahodni civilizaciji z vsemi kolonialnimi odvodi vred, postala statusni simbol uspeha srednjega sloja, prijel pridevnik angleška trava. Pri čemer se je dalo videti tudi, da so specifično godne za šport že povsem divje trate na britanskem podeželju, vštevši Irsko in Škotsko. Green, Green Grass of home ne nazadnje pravi popevka. Zakaj torej?
Dve šoli
»Zaradi specifične otoške klime,« potrdi naš osnovni sum Martin Vilar z Doba. Pred več kot dvema desetletjema je družinsko kmetijo, na kateri se je njegov oče ukvarjal z živinorejo, preusmeril v pridelovanje travne ruše za vrtove in športna igrišča. Takole pojasnjuje: »Temperaturne razlike med poletji in zimami v Angliji so manjše kot pri nas in vegetacijska doba trave v Angliji je daljša. Na primer letos je bila ta zaradi vročine dva meseca praktično ustavljena in se trate niso obnavljale, pri njih pa se, enako velja za zime, ki so zadnje čase pri nas milejše, a smo imeli včasih tudi po sto dni snega, pri njih pa ga praktično ni. Pri njih trava stalno dela in imajo definitivno boljše pogoje za njo. Zaradi navedenega obenem njihova semena za naše razmere niso najbolj primerna. Osnovna razlika je med angleško in ameriško šolo, sam sem privrženec slednje, kajti v ZDA te vprašajo, od kod si in kakšno podnebje imaš. Državo imajo razdeljeno na šest con, za vsako je primeren drug tip trave. Angleži pa za njih tipično uveljavljajo samo en tip, kot da je Anglija povsod, kar za nas ni primerno. Vedno bolj smo podobni Italiji ali Avstriji, kjer imajo podobne težave z vročino in mrazom.«
Letošnje stanje zelenic, sploh nogometnih, ni zgledno. Ne samo pri nas. Tudi v Münchnu, v Allianz areni, kjer se je igralo evropsko prvenstvo, pred začetkom lige prvakov minuli torek niso bili zadovoljni z rušo. V vročini jim je ni uspelo obnoviti, kot so si želeli, uporabljajo pa hibridno travo carpet tehnologije, pri kateri se na teren najprej položijo preproge plastične trave, v njo pa se zaseje organska, ki se jo potem kosi. Obstaja tudi druga tehnologija, ko se naravno travo s posebno šivalno napravo s plastičnimi vlakni prešije. A to, nad čimer se razburjajo Bavarci, je še vedno neprimerljiv pogled z nekaterimi slovenskimi igrišči. Na primer v Novi Gorici ali Kopru, tudi v Celju. V primeru teh kroži govorica, da gre za okužbo, ki naj bi se z nogometnimi čevlji prenesla z nekega drugega igrišča, kar Gorazd Nastran, inženir agronomije in svetovalec za travne površine pri Nogometni zvezi Slovenije, ki ima pregled nad stanjem slovenskih prvoligaških terenov, zanika. »Da se okužba prenese prek obuval ali strojev, ni tako redko, vendar v primeru Celjanov ni šlo za to. Verjetno so naredili kako napako pri zalivanju ali hlajenju.« Kot dodaja, imajo trenutno najboljše igrišče v Murski Soboti, kot avtor igrišča v Novi Gorici pa pravi: »V Novi Gorici bo očitno treba razmisliti o drugem tipu trave, ki bo bolj odporna proti vročini od te zdaj. Prav tako v Kopru.«
Igrišče v Murski Soboti je bilo prenovljeno leta 2022 in očitno izvedeno po vseh pravilih, torej z ustrezno podlago, pri tej je ključen kremenčev pesek. Kremenčev pesek je najboljša podlaga za rast trave, obenem pa pomeni še eno prednost Britanije, kjer je vsenavzoč. »Naravna tla so tamkaj, sploh ob obalah, kamor je morje naneslo material, nemalokrat peščena, zato vidimo toliko golf igrišč. Tista igrišča požirajo vodo sama po sebi,« pravi Vilar.
Sanacija Stožic
Požiranje oziroma nepožiranje vode je glavna točka sage o igrišču na nacionalnem stadionu v Stožicah, trava v Stožicah ima vsaj psevdopolitični značaj. Nov nogometni stadion je bil ena ključnih točk programa Zorana Jankovića, s katerim je leta 2006 postal župan Ljubljane, stadion je bil z igriščem predan v uporabo avgusta 2010. Obljuba se je izpolnila, čeravno med gradnjo ni manjkalo afer s tragičnimi osebnimi usodami in z repom, kot je pripadajoči trgovski center, ki do danes ni dokončan in razpada. A na koncu je stadion izzval odobravanje in nekaj časa je veljal za zgledno domislico in objekt. Danes, 14 let po odprtju, ni več tako, analiza trenutnega stanja pa odkriva, da se je stavbo, predvsem pa igrišče s travnato površino delalo brez izkušenj oziroma brez upoštevanja vedenj, ki so bila na voljo.
Trenutek kulminacije se je zgodil konec lanskega leta na tekmi konferenčne lige med Olimpijo in Lillom, ko kljub najnovejši tehnologiji, ki jo sestavlja nekaj slojev drenaže, vključno s podtalno mrežo cevi za odvajanje vode in ogrevalnim sistemom, igrišče ni požiralo vode. Na zahtevo delegata tekme so pomožni delavci na stadionu z brisačami vpijali vodo iz luž. Kot je povedal eden od tedaj vpletenih, je šlo bolj za kozmetično akcijo, da bi širnemu avditoriju dali misliti, da se nekaj počne, čeravno so vsi vedeli, da vse skupaj ni imelo večjega smisla.
Videno je bilo dojeto kot sramota in čez zimo je sledila sanacijska akcija. V bistvu več njih, a če že ne kdo drug prej, je igrišče vnovič pokritiziral selektor Avstrije po nedavni mednarodni tekmi. Kaj je posredi? To vprašanje smo naslovili na upravitelja, torej na Javni zavod Šport Ljubljana, kjer pojasnjujejo, da je bila v postopku sanacije položena nova naravna trava brez šivanih umetnih vlaken, kar je bila edina možnost, da se površina ustrezno in pravočasno uredi pred revialno gala tekmo s Portugalsko, ki se je zgodila marca. Naravna trava, ki so jo dostavili in namestili madžarski izvajalci, torej ni utrjena s plastičnimi vlakni in je preobremenjena. »Od sanacije v februarju oziroma marcu pa do danes je bilo na Stadionu Stožice odigranih 23 tekem, v kar ni všteto število opravljenih treningov. Do 12. decembra 2024 je načrtovanih še 22 treningov in tekem. Normativ za uporabo igrišč z naravno travo je štiri ure na teden, igrišče Stadiona Stožice je v povprečju obremenjeno od 6 do 7 ur na teden. K dodatnemu uničenju zelenice pripomorejo tudi nevzgojeni navijači, ki povzročajo škodo na marsikateri tekmi. Z rednim vzdrževanjem zelenice (gretjem s posebnimi lučmi, uporabo vodoneprepustnih pokrival za zaščito pred dežjem …) skušamo zagotavljati ustrezno raven igralne površine, vendar je to zaradi občutljivosti naravne trave, vremenskih razmer in prezasedenosti objekta s športnim programom oteženo. Glede na veliko obremenjenost igrišča kljub intenzivnemu vzdrževanju pričakujemo, da se bo stanje zelenice še poslabšalo,« si tudi v Športu Ljubljana ne delajo utvar.
A po njihovem mnenju je drenaža igrišča ustrezna oziroma menijo, da je težava v rastnem sloju in pesku nad drenažnim sistemom. »Med zadnjo sanacijo, ki je potekala februarja in marca, se je namreč odkrilo določene težave v spodnjem sloju kremenčevega peska (staro stanje še iz leta 2010), kar pa ni bilo predmet februarskega razpisa. Za ureditev tega dela je potrebna korenita sanacija, ki je pred tekmo s Portugalsko in drugim napovedanim programom ni bilo mogoče izvesti. Načrtovana je celovita sanacija, ki pa jo je zaradi preobremenjenosti objekta s športnim programom težko izvesti, saj se zanjo potrebuje več tednov neuporabe objekta. Potrebna je zamenjava celega rastnega sloja, ki sega v globino 20 centimetrov, zamenjava neprimernega peščenega dela in zamenjava travne ruše. Zaradi dobavnih rokov trave, primernih vremenskih razmer ob izvedbi zasaditve (prevelika temperaturna sprememba lahko povzroči šok koreninskega sistema, da ta zakrkne in se ne razvije) in edinega časa, ko lahko zagotovimo premor v športnem programu za čas ureditve, je celovita sanacija načrtovana decembra 2024.«
Različna mnenja o isti težavi
A mnenja, v katerem segmentu igrišča se skriva napaka, se razlikujejo. Po mili različici je problematičen rasni sloj, ki deluje kot glina in ne prepušča vode v spodnje sektorje, a že Nastran sumi, da bi lahko bil problematičen sloj, s katerim je zasut ogrevalni sistem. Ta leži en nivo nad odvodnimi cevmi, ki so v najnižji ravnini, nad nepropustnim slojem, kjer pa vidi problem Vilar: »Problematiko Stožic je treba začeti analizirati pri arhitekturi. Naredili so na pogled všečen stadion, niso pa nobenega strokovnjaka vprašali, ali bo trava na njem rasla. Gre za stadion grškega tipa, Grčija pa je v drugi zemljepisni legi, kot smo mi, oziroma je sonce tamkaj višje in večji del leta bi sonce v Grčiji, če bi ta stadion stal tam, sijalo na igrišče. Pri koncipiranju stadiona se ni upoštevalo, da mora prvih šest ur dneva sonce svetiti na travo, ker je valovna dolžina svetlobe tedaj najboljša za fotosintezo. Obenem niso naredili prosojne strehe in en del stadiona je pol leta v senci, kjer pa trava ne more rasti razen ob pomoči umetnih luči, te pa stanejo, nekdo jih mora prestavljati in so zgolj delni nadomestek, povrh vsega nimajo led luči, ampak običajne, kar pomeni, da so potratne.«
Nezanemarljivo ni niti, da je nameščanje takšnih luči zamudno in naporno. In medtem ko se v Stožicah trati posveča četverica, jih na Wembleyju za trato skrbi 40. Predvsem pa naš strokovni sogovornik sumi, da se stožiški problem skriva povsem na dnu strukture igrišča. V neprepustni foliji, ki lovi izcedne vode, obenem pa zadržuje vodo, da ne pronica naprej v tla: »Na najnižjem sloju so položene drenažne cevi, ki so se, kot kaže pregled s kamero, ki so ga izvedli med sanacijo, polegle in ne opravljajo funkcije. Drenaža ne odvaja vode, medtem ko bi jo zgornji sloj moral prepuščati, a voda ne odteka in se kopiči, zaradi česar se v rasnem sloju ustvarjajo procesi gnitja, rezultat tega pa je nastanek črne plasti, ki še dodatno ustavlja prepuščanje vode.«
Obstaja vsaj še tretja razlaga, da je vstopne luknje v drenažne cevi zamašil material nične granulacije, tj. mivka, v obeh primerih bi bila rešitev kopanje vse do ogrevalnih cevi. V vsakem primeru gre za dogajanje, ki spominja na serijo Butalci oziroma epizodo Butalci in angleška trava.
