»Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poteka, pri čemer pa je tveganje za zamude vse večje,« je v poročilu o Sloveniji, objavljenem v okviru evropskega semestra, zapisala Evropska komisija. »Da bi Slovenija v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt, mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti. Poleg tega pa je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah,« so dodali v Bruslju. Pri tem so izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov..
Komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo. Obenem jo poziva, naj hitro dokonča poglavje, namenjeno izvajanju načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki bo vključeno v posodobljeni načrt.
Finančni minister Klemen Boštjančič je pretekli teden dejal, da pogovori s komisijo o posodobitvi načrta še potekajo. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor dosežen v prihodnjih tednih, je pa komisija pri tem »razmeroma toga«. Glede zamud Slovenije pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ponovil, da ima vlada bolj ali manj zvezane roke. Zato se osredotočajo na izvajanje ukrepov, mejnikov in reform.
Slovenija bo lahko do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.
Evropska komisija opozarja na možnost postopkov presežnega primanjkljaja
Kot so danes še poudarili na komisiji, je izvajanje načrta za okrevanje z vključenim poglavjem o REPowerEU in programov kohezijske politike ključno tudi za zeleni in digitalni prehod. Glede zelenega prehoda so Sloveniji priporočili, naj nadaljuje napore za diverzifikacijo uvoza plina. Poleg tega naj zmanjša odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem uporabe obnovljive energije. Poenostavi in pospeši naj postopke izdajanja dovoljenj na tem področju, pa tudi okrepi elektroenergetsko omrežje. Bruselj poziva še k več ukrepom na področju energetske učinkovitosti, predvsem v gradbenem sektorju, in k spodbujanju elektrifikacije prometnega sektorja.
Med priporočili na področju javnofinančne politike pa Bruselj tako kot vsem drugim članicam priporoča postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo. Prihranke naj porabi za zmanjševanje javnega dolga.
Ugotavljajo sicer, da se tudi brez odhodkov za soočanje z energetsko draginjo in drugimi posledicami vojne v Ukrajini javna poraba v Sloveniji precej povečuje. Zato jo pozivajo k omejitvi nominalne rasti neto javnofinančnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,5 odstotka. Gre za javnofinančne odhodke brez stroškov obresti, izrednih odhodkov in porabe, za katero je predvideno evropsko sofinanciranje. Tako bo Slovenija zagotovila preudarno fiskalno politiko.
Slovenijo so pozvali še, naj pri izvajanju proračuna za 2023 in pripravi osnutka proračunskega načrta za 2024 upošteva napoved komisije, da bo spomladi prihodnje leto sprožila postopke presežnega primanjkljaja, če bo treba. Splošno odstopno klavzulo, ki je začela veljati ob začetku pandemije covida-19, bodo namreč s prihodnjim letom odpravili.
Vlada je sicer v programu stabilnosti, na podlagi katerega je komisija pripravila današnje poročilo, napovedala, da načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.
Za močno evropsko gospodarstvo ključno izvajanje načrtov za okrevanje
Evropska komisija je danes v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra podala smernice državam članicam, namenjene močnemu gospodarstvu, ki bo pripravljeno na prihodnost in konkurenčno. Ključno pri tem je po mnenju komisije učinkovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike. Da bo gospodarstvo močno, pripravljeno na prihodnost in konkurenčno, je po navedbah Bruslja potreben celovit pristop, ki obsega vsa področja. To so spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti.
Pri tem je ključno učinkovito izvajanje nacionalnih načrtov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, glavnega instrumenta okoli 800 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. »Smo v ključni fazi izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, doslej smo izplačali več kot 150 milijard evrov. Smo pa opazili, da se določene članice soočajo z zamudami pri izvajanju. V priporočilih jih pozivamo, naj nadaljujejo izvajanje, več članic pa, naj ga pospešijo,« je ob predstavitvi spomladanskega svežnja evropskega semestra povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Članice morajo po navedbah komisije nadaljevati razogljičenje evropskega gospodarstva in industrije, nasloviti pomanjkanje delovne sile in veščin, podpreti ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, okrepiti raziskave in inovacije ter zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in odpornost EU.
Vključitev poglavij, namenjenih izvajanju načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, v načrte za okrevanje in odpornost pa bo članicam olajšala soočanje z izzivi na področju energetske varnosti in prehod na industrijo z neto ničelnimi izpusti. Priporočila posameznim državam članicam poleg izvajanja načrtov za okrevanje obsegajo še energetsko politiko in strukturne izzive.
Ena od kategorij nacionalnih priporočil pa so tudi priporočila na področju javnofinančne politike. Vsem članicam komisija priporoča, naj ohranijo javne naložbe in zagotovijo učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter tudi drugih evropskih skladov. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je med priporočili izpostavil postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo.
