Direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je včeraj potrdil, da je nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja zoper uslužbence urada za preprečevanje pranja denarja, ki so med novembrom 2021 in februarjem 2022 zgolj na podlagi anonimk, brez pravih razlogov za sum in posledično brez pravne podlage pridobili podatke z 224 transakcijskih računov 32 pravnih in 62 fizičnih oseb.
Kriminalistična preiskava, ki jo je ves čas usmerjalo tožilstvo, je tako potrdila tisto, kar je bilo v resnici bolj kot ne jasno že od izbruha afere. Nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na direktorsko mesto postavila tretja Janševa vlada, naj bi zgolj na podlagi anonimk zaradi višjih, političnih interesov brskal po bančnih računih oseb, ki so bile politično zanimive za tretjo Janševo vlado in njegove prijatelje v tujini – srbsko oblast z Aleksandrom Vučićem na čelu. Do zdaj je že bilo razkrito, da so bili ena glavnih tarč brskanja po transakcijskih računih srbski poslovnež Dragan Šolak (solastnik skupine United, ki je v Sloveniji prisotna s Telemachom, Shoppsterjem, Sportklubom, N1 ...) in z njim povezane osebe, tudi urednica slovenskega portala N1 Katja Šeruga.
V nenavadnih okoliščinah, po istem principu in vedno prav v času, ko je bilo to zanimivo za vladajočo politiko, so pri uradu za preprečevanje pranja denarja v obdobju tretje Janševe vlade preverjali tudi nekdanjega generalnega direktorja Pro plusa Branka Čakarmiša, škofa Andreja Sajeta, direktorja Športne loterije Slovenije Luka Steinerja … Po poročanju portala N1 so na podlagi ene izmed anonimk preiskovali tudi soprogo tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.
Brskanje brez razlogov za sum
NPU je kazensko ovadil sedem osumljencev; po naših informacijah naj bi šlo predvsem za ožje oziroma tesnejše Žugljeve sodelavce, tudi takšne s strankarsko izkaznico SDS.
»Osumljene uradne osebe so pri tem zavestno ravnale v nasprotju z več zakoni in varovanjem osebnih podatkov, ki je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin posameznika. V anonimni prijavi so bile namreč pavšalno naštete domnevne kršitve, brez vsebinskih in časovnih elementov ter preverljivih dejstev, ki bi predstavljali razloge za sum storitve kaznivega dejanja. Pridobivanje podatkov je potekalo brez individualne presoje obstoja razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, osumljene uradne osebe tudi niso spoštovale pravil informacijske varnosti. Anonimna prijava ni bila vložena zoper vse fizične in pravne osebe, katerih transakcijski računi so bili pregledani, temveč le zoper nekatere,« je včeraj modus operandi Žuglja in sodelavcev opisal prvi kriminalist Petrič. Nepravilnosti so po zamenjavi oblasti na uradu za preprečevanje pranja denarja zaznali sami ter o tem obvestili policijo, ki je na podlagi sodnih odredb zasegla listinsko dokumentacijo in več kot deset elektronskih naprav.
Preverjajo tudi povezave
s tujino
Del kriminalistične preiskave, ki se je nanašal na nepooblaščeno brskanje po bančnih računih politično zanimivih oseb in podjetij, je končan, NPU pa nadaljuje preiskavo izmenjave sporno pridobljenih podatkov s tujimi, menda srbskimi organi.
Zloraba pooblastil, ki naj bi si jo privoščil Žugelj z ekipo, je presenetila številne. Tudi nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga, ki je ob zadnji aferi poudaril, da urad le redko začne preiskavo na podlagi anonimk in da se pri anonimkah praviloma najprej na manjšem vzorcu zahtevanih podatkov preveri, ali imajo njene trditve kakršno koli realno podlago. Žugljevi pa so takoj zahtevali izjemno širok nabor podatkov o vseh, ki so se znašli v anonimkah. Žugelj je v preteklosti sicer že zanikal, da bi med vodenjem urada počel kar koli nezakonitega.
