Kriza ljubljanske primarne pediatrije, ob kateri je postalo iskanje zdravnika za otroka že skorajda nemogoč podvig, se še zaostruje. V ljubljanskem zdravstvenem domu jim zadnjih odhodov zdravnikov večinoma ni uspelo nadomestiti, s prihajajočimi upokojitvami pa se lahko razmere v glavnem mestu in okolici še poslabšajo. Pred vrati javnega zdravstva v teh okoliščinah ostaja vse več otrok. Na zadnji dan lanskega leta je bil brez osebnega zdravnika vsak dvajseti otrok v ljubljanski mestni občini, konec letošnjega septembra pa je to veljalo že za vsakega desetega oziroma kar 5361 posameznikov, mlajših od 19 let, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Zakaj je v glavnem mestu kriza posebno huda
Ljubljanski delež otrok brez zdravnika znatno odstopa od slovenskega povprečja. Na ravni države je bilo konec septembra brez zdravnika malo manj kot šest odstotkov otrok, na začetku leta jih je bilo skoraj pet odstotkov.
Informacije o prostih zdravnikih v glavnem mestu so, podobno kot v preteklih mesecih, neenotne. Po podatkih ZZZS za 25. oktober meje, ki omogoča zavračanje dodatnih vpisov, ni dosegalo osem pediatrov ljubljanskega zdravstvenega doma. Večinoma so bili sicer tik pod tem pragom. Prav tako so bili prosti trije pediatri, ki delujejo v okviru koncesije. Glede na spletno stran Sledilnika Zdravniki pediatrov, ki bi paciente dejansko vpisovali na novo, v Ljubljani trenutno sploh ni. Zadnja objava zdravstvenega doma pa kaže na možnost vpisa pri enem pediatru v tamkajšnjem zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine. V zdravstvenem domu so nam pojasnili tudi, da še vedno sprejemajo sorojence otrok, ki so že med njihovimi pacienti.
Olajšanja za zdaj ni na vidiku. V bežigrajski enoti zdravstvenega doma, ki sta jo s koncem avgusta zapustila dva pediatra, nadomestnih zdravnikov še ni. V kratkem se bo upokojila trenutno edina pediatrinja, ki v tej enoti deluje v zdravstvenem varstvu šolskih otrok. Več kot polovica pediatrov Zdravstvenega doma Ljubljana je starejših od 55 let. Letos so se upokojile že tri tamkajšnje pediatrinje, omenjena pediatra, ki sta otroke zdravila za Bežigradom, pa sta odšla v gospodarsko družbo. Zaposlili so eno pediatrinjo, tri specializante pediatrije in zdravnika brez specializacije z osnovno licenco. Glede na program ZZZS bi potrebovali še devet pediatrov, ugotavljajo v Zdravstvenem domu Ljubljana. »V večini države pediatri novih pacientov ne sprejemajo, v Ljubljani pacientov ne sprejemajo niti koncesionarji,« opažajo. Do idej o dvigu meje, ki omogoča odklanjanje novih vpisov – ta je danes postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih, ki so v osnovnem zdravstvu odvisni od števila in starosti pacientov –, so v zdravstvenem domu kritični, saj bi po njihovem mnenju s tem še težje pritegnili dodatne strokovnjake. Smiselno pa se jim zdi zmanjševanje administrativnih del, kot je urejanje spremstev in bolniškega staleža.
Ljubljansko dogajanje je povezano tudi s težavami okoliških krajev, kjer so brez prostih pediatrov ostajali že v minulih letih. Kot so spomnili v zdravstvenem domu, so ves ta čas sprejemali otroke iz okolice glavnega mesta, a je zdaj, ker na državni ravni težav pristojni niso reševali, v podobni situaciji tudi Ljubljana. Skupaj z mestno občino skušajo nove pediatre pritegniti s pomočjo kadrovskih štipendij in stanovanj, a se želi glede na izkušnje zdravstvenega doma večina mladih pediatrov zaposliti v bolnišnici. Tudi pri tujih pediatrih ne opažajo posebno velikega interesa za zaposlovanje v Sloveniji.
ZZZS za prednostno zaposlovanje v osnovnem zdravstvu
Število prostih timov oziroma ambulant v slovenski primarni pediatriji se je z malo manj kot 62 (nekatere ne delujejo v polnem obsegu) na začetku leta povečalo na 66, kolikor jih je bilo konec letošnjega oktobra. Ekipam, ki začnejo v zdravstvu delovati na novo, sicer ni treba poskrbeti za vse paciente predhodnikov, ki se upokojujejo. Nove vpise lahko odklonijo pri že omenjenih 1895 glavarinskih količnikih, kar je 12 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve otroškega in šolskega dispanzerja. Ob veljavni ureditvi, ki je rezultat nižanja meje odklanjanja v mandatu vlade Marjana Šarca, bi potrebovali okoli 27 dodatnih timov oziroma ambulant, ugotavljajo na ZZZS. Tega z izobraževalnim sistemom in zaposlovanjem zdravnikov iz tujine ne bo mogoče doseči v naslednjih nekaj letih, so opozorili.
Poleg povečevanja števila zdravnikov bi bilo po oceni ZZZS tako smiselno dvigniti mejo za odklanjanje pacientov, skrajšati trajanje specializacije in poskrbeti za več kroženja specializantov v pediatriji na primarni ravni. Med rešitvami, ki so jim naklonjeni, sta tudi prednostno zaposlovanje pediatrov v osnovnem zdravstvu namesto v bolnišnicah in prenašanje dela nalog z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro.
Kot je razvidno iz prvih rezultatov letošnjega jesenskega razpisa za specializacije, se bodoči pediatri pogosteje odločijo za prijavo na nacionalni del, kjer se ne zavežejo posameznemu delodajalcu. Za območje celotne države se je po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije, ki še niso dokončni, ob osmih razpisanih mestih prijavilo devet kandidatov. Ob desetih mestih za posamezne javne zdravstvene zavode, ki pa niso zajela ljubljanske primarne pediatrije, je bilo prijav pet.
