Starši, ki iščejo zdravnike za svoje otroke, se v ambulantah osnovnega zdravstva vse težje dogovorijo za vpis. V ljubljanskem zdravstvenem domu pacientov trenutno na novo ne sprejema niti eden od pediatrov v zdravstvenem varstvu predšolskih otrok. Šolarje vpisujejo pri štirih tamkajšnjih pediatrih.
Kaj vse je šlo narobe
Da se bodo ambulante vsak čas zapolnile, je bilo mogoče pričakovati že v zadnjih mesecih, ko so lahko svojci otroke v tem zavodu vpisali le še pri enem do dveh zdravnikih za predšolske otroke. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma je letos odšlo osem pediatrov, od tega šest zaradi upokojitve. Nedavno so zaposlili tujo zdravnico, ki deluje v enoti Vič-Rudnik, a se pacienti pri njej za zdaj sicer še ne morejo vpisati. Kmalu pa bo začela paciente opredeljevati nova pediatrinja, ki je pri njih zaključila specializacijo, napovedujejo v zdravstvenem domu. Pred omenjenima zdravnicama so letos zaposlili še tri pediatre, a je nadomeščanje upokojitev težavno.
Številni pediatri se po končani specializaciji odločijo za delo v bolnišnici. V zdravstvenem domu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič, izpostavljajo velike administrativne obremenitve v osnovnem zdravstvu. »Specialisti pediatrije tudi opozarjajo, da je na letnih razpisih Zdravniške zbornice Slovenije za specializacijo iz pediatrije objavljenih premalo razpoložljivih mest,« so dodali v zdravstvenem domu. Mesta za bodoče pediatre so sicer večinoma zapolnjena v nacionalnem delu razpisov za specializacije, tista, ki so namenjena konkretnim zdravstvenim zavodom, pa ostajajo prazna.
Želje po pediatrični urgenci
Kadrovska kriza je v primeru pediatrije povezana tudi z obremenitvami v nočnem času, ob koncih tedna in praznikih. Pediatri ljubljanskega zdravstvenega doma se morajo ob delu v »rednih« ambulantah vključevati tudi v dežurno službo na pediatrični nujni pomoči. »Kjer ni treba opravljati dodatnega dela preko vseh primernih meja, je pridobivanje novih kadrov lažje,« opažajo v Zdravstvenem domu Ljubljana. Rešitev vidijo v vzpostavljanju pediatričnih urgentnih centrov. Ob točno določenem gravitacijskem območju, ki bi bilo vezano na posamezni center, bi na primer jasno določili, kam naj starši pripeljejo bolne otroke, so ponazorili. Obenem bi v urgentnih centrih delovali zdravniki iz različnih krajev takega območja.
Z delovanjem ljubljanskega pediatričnega urgentnega centra bi se zmanjšale tudi obremenitve pediatrične nujne pomoči znotraj zdravstvenega doma, pričakujejo. Tam za zdaj poleg ljubljanskih delujejo še pediatri Zdravstvenega doma Medvode. Pediatrični urgentni center bi bil najbolj smiseln na mestu oziroma v bližini ljubljanske urgence, povezane s pediatrično kliniko UKC Ljubljana, dodajajo v zdravstvenem domu. Na ministrstvu za zdravje so v zadnjem času napovedovali vzpostavljanje točk, kjer bo pediater stalno prisoten: za začetek naj bi to uredili v vseh urgentnih centrih, kasneje pa še v satelitskih urgentnih centrih.
Dostop do pediatrov v nočnem času in ob koncih tedna za zdaj ni enakomeren. Naj spomnimo, da je preusmerjanje otroka v dežurno službo v njegovem domačem kraju nedavno zanetilo spor z njegovimi starši, ob katerem so v ljubljanski pediatrični nujni pomoči zaradi groženj poklicali policijo.
V senci težav družinske medicine
Razmere v primarni pediatriji so bile ob reševanju težav družinske medicine doslej deležne nesorazmerno malo pozornosti, opaža ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Tudi spodbud in drugih ukrepov, ki so jih oblasti uvajale v družinski medicini, v pediatriji ni bilo. Obenem so se številni pediatri upokojevali ali pa se bodo v kratkem, je spomnila sogovornica. »Dobro je razmišljati o dolgoročnih rešitvah, a poiskati bo treba tudi kratkoročne. Otroci, ki se še razvijajo, še posebej potrebujejo svojega stalnega zdravnika,« je opozorila.
Za otroke, ki so brez zdravnika, v zdravstvu po različnih poteh sicer poskrbijo, ugotavlja Hlade-Zoretova. Različna nadomestna oskrba je v pomoč v krajih, kjer ni več prostih pediatrov, a po besedah zastopnice ne sme postati trajna praksa.
ZZZS za dvig meje odklanjanja, na ministrstvu bi še počakali
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vztrajajo pri oceni, da bi morali v osnovnem zdravstvu dvigniti mejo, pri kateri je mogoče odkloniti dodatne opredelitve pacientov. O tem vprašanju se mora izreči ministrstvo za zdravje, dodajajo na ZZZS, saj ga je treba urediti v zakonu ali vladni uredbi oziroma v splošnem dogovoru za prihodnje leto (pri tem dokumentu gre za vsakoletno določanje okvirov delovanja javnega zdravstva, op. p.). Limit za odklanjanje novih pacientov je trenutno za 12,5 odstotka nižji od povprečja obremenitev otroških in šolskih zdravnikov, so pojasnili. Po pediatrovi upokojitvi novemu zdravniku tako praviloma ni treba prevzeti vseh otrok, ki so obiskovali predhodnika, ampak jih lahko vpiše okoli 215 manj. Spomnimo, da so prag za odklanjanje pacientov oblasti na sedanjo raven znižale v mandatu vlade Marjana Šarca. V ambulantah obstoječih pacientov sicer ne morejo izpisati, prag pa se pozna ob novih zaposlitvah.
Pediatri bi opravljali le delo, ki ga ne more kdo drug
Prenagljene odločitve o dvigu limita glavarinskih količnikov – gre za merilo obremenitev v osnovnem zdravstvu – bi lahko povzročile nasprotni učinek od želenega, na drugi strani menijo na ministrstvu za zdravje. Bojijo se, da bi se ob takšni potezi še manj pediatrov odločalo za delo v osnovnem zdravstvu in bi se dostopnost zato še poslabšala. Zagotovo pa bo treba posodobiti model glavarinskih količnikov, ki ne odraža dejanskih potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah, ugotavljajo. Po oceni ministrstva bo treba preveriti tudi, katere naloge pediatrov v osnovnem zdravstvu bi bilo mogoče porazdeliti med druge člane njihove ekipe ali druge ustanove. Za zdaj imajo na primer zelo veliko dela z urejanjem bolniškega staleža za starše otrok oziroma nego, opažajo na ministrstvu. »Zdravnikov čas je pametno izrabiti na način, da bo opravljal samo tisto delo, za katero je nenadomestljiv,« so poudarili.
Ko bodo delovni procesi izboljšani, bodo lahko ambulante opredeljevale več pacientov, so prepričani na ministrstvu. Eno od rešitev vidijo tudi v zaposlovanju dodatnih družinskih zdravnikov, ki bo olajšalo prehode pacientov od pediatra k ambulantam družinske medicine. »S tem bi se posredno povečale tudi zmogljivosti pri pediatrih,« so izpostavili na ministrstvu. Pri tem so spomnili na podaljšanje dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki ga predvideva aktualni predlog interventnih ukrepov.
Zdravniška zbornica: Dvig bi pomenil dodatne obremenitve
Za začetek bi morali zboljšati delovne pogoje za pediatre na primarni ravni, poudarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Tako bi lahko po njihovem povečali zanimanje za specializacije iz pediatrije, ki deloma ostajajo nezasedene, pa tudi za delo pediatrov v osnovnem zdravstvu. Ukrepe za povečanje zanimanja za družinsko medicino bi bilo smiselno po oceni zbornice obenem uporabljati za vsa področja na primarni ravni zdravstva in v tej smeri spremeniti tudi zakonodajo.
Dvig limita, za katerega se zavzemajo na ZZZS, bi nasprotno pomenil dodatne obremenitve pediatrov, ki ostajajo v sistemu, opozarjata predsednik odbora zbornice za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denis Baš. Za paciente bi imeli pediatri tako na voljo še manj časa, sta izpostavila. Takšna sprememba bi po njuni oceni dolgoročno še zmanjšala število zdravnikov, ki bi se odločali za to delo.
