V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor bi trenutno potrebovali štiri dodatne pediatre; nekateri od sedanjih pediatrov so blizu upokojitve. A na štiri mesta za specializacijo iz pediatrije, namenjena temu zdravstvenemu domu, se na jesenskem razpisu za specializacije ni javil nihče. Za 15 mest na nacionalnem delu razpisa je po drugi strani prispelo 14 prijav. Bodočih pediatrov, ki lahko delajo tudi v bolnišnicah, nič ne zavezuje k izbiri delovnih mest v osnovnem zdravstvu. Trenutne razmere jih od tega kvečjemu odvračajo.
Krhka mreža, velike obremenitve
Nacionalnemu delu razpisa, ki mladim zdravnikom pušča proste roke pri prihodnjem zaposlovanju, so na ministrstvu za zdravje tokrat odmerili večji delež kot v preteklosti. Pozivi k takšnim spremembam so prihajali iz zdravniških vrst. V primeru pediatrije je bilo na spomladanskem razpisu za specializacije mestom za posamezne bolnišnice oziroma kraje namenjenih enako število mest kot nacionalnemu delu razpisa, to jesen pa jih je bilo le za dobro tretjino, pri čemer ostajajo ta mesta skoraj v celoti nezasedena. Edini zavod, za katerega je prispela prijava za pediatrijo, je bil na zadnjem razpisu izolski zdravstveni dom, je razvidno iz nedavne objave Zdravniške zbornice Slovenije. To sicer ni nujno dokončno stanje, saj se bodo lahko na nezasedena mesta javili diplomanti medicinskih fakultet, ki ob izbirnih postopkih za specializacije z večjim številom prijav niso bili uspešni.
V Mariboru se o zaposlitvah trenutno dogovarjajo s pediatri iz tujine. Direktorja tamkajšnjega zdravstvenega doma Jerneja Završnika, ki je tudi sam pediater, prihodnost tega dela zdravstva skrbi. Zdravstvenim zavodom je bila kadrovska politika odvzeta, čeprav je to eden od ključev njihovega uspešnega vodenja, ugotavlja. Zavzema se tudi za premislek o zmogljivostih in prioritetah. Ob vse bolj krhki mreži ambulant v osnovnem zdravstvu v državi deluje 12 pediatričnih bolnišničnih oddelkov in 14 porodnišnic, je spomnil Završnik: »To je neracionalno.« Pediatrov v osnovnem zdravstvu je na drugi strani premalo, je opozoril, njihove obremenitve, na primer pri dežurstvih, pa so tudi zaradi nezapolnjenih kadrovskih lukenj izredno velike. »Obveznosti se samo kopičijo. Interesa za delo v pediatriji na primarni ravni je vse manj.« Zasebniki lahko pediatrom ponudijo tudi po 30 odstotkov višjo plačo, kot bi jo dobili v zdravstvenem domu, opaža Završnik, mnogi pa se raje kot v osnovnem zdravstvu zaposlijo v bolnišnicah.
Razmere v osnovnem zdravstvu bi morali po oceni direktorja mariborskega zdravstvenega doma upoštevati tudi pri prihodnjih razpisih za specializacije. Dodatna težava obstoječih specializacij, ki jo izpostavlja sogovornik, je izbira mentorjev. Tudi v primeru specializacije za posamezni zavod lahko glavni mentor namreč prihaja iz druge ustanove in je lahko na primer zasebnik s koncesijo. Tako je še manj verjetno, da bo želel zdravnik kasneje delati v zdravstvenem domu, ugotavlja Završnik.
Razbremenjevanje
s pediatričnimi urgencami
Po oceni pediatra Denisa Baša je bilo povečanje nacionalnega dela razpisa za specializacije smotrno, saj to obeta večje število specializantov. To, da si bodo želeli v osnovno zdravstvo, pa bo po njegovem mnenju treba doseči predvsem z izboljševanjem delovnih pogojev. Del sedanjih težav zaradi nesorazmernih obremenitev z dežurstvi bo odpravilo že urejanje urgentne pediatrične oskrbe, ki ga načrtujejo v zdravstvenem resorju, pričakuje Baš.
Razmisliti bo treba tudi, katere pristojnosti oziroma kompetence zdravnikov bi lahko prenesli na njihove sodelavce, dodaja Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. »Tudi s takšnim razbremenjevanjem zdravnikov bo lažje popolniti mrežo. Skupaj s prenosom kompetenc pa bo treba doreči tudi odgovornost,« je poudaril.
