Raziskovalci s Pedagoškega inštituta so predstavili mednarodno raziskavo o bralni pismenosti. Raziskava PIRLS (Progress in International Literacy Study) v mednarodnem merilu poteka že vrsto let, v tokratni izvedbi pa je prvič zaznati upad bralnih sposobnosti slovenskih učencev, so sporočili z inštituta. Raziskava, izvedena v letu 2021, je pri slovenskih učencih četrtih razredov osnovnih šol zaznala upad za triindvajset točk v primerjavi z letom 2016.
Šole primerljive med seboj
V raziskavi je sodelovalo 6400 slovenskih četrtošolcev, starih okoli deset let. Dekleta pri bralni pismenosti dosegajo nekoliko boljše rezultate kot fantje, vendar je raziskava zaznala enak upad dosežkov pri obeh spolih. Po pričakovanjih boljše bralne dosežke dosegajo učenci, ki izhajajo iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom. Te družine imajo doma tudi več knjig, je navedla nacionalna koordinatorica raziskave PIRLS v Sloveniji, raziskovalka s Pedagoškega inštituta Eva Klemenčič Mirazchiyski. V bolje situiranih družinah učenci dobijo zgled, saj tudi starši radi in več berejo od povprečja odraslih oseb v Sloveniji.
Pri merjenju bralnih dosežkov raziskovalci sicer niso zaznali značilnih razlik med povprečnimi dosežki posameznih šol v Sloveniji. Okolje, v katerem deluje šola, ne vpliva bistveno na dosežke pri bralni pismenosti. Nacionalna koordinatorica raziskave pa je posebej poudarila, da so v raziskavi zaznali velike razlike med učenci znotraj posameznih šol. Obenem so raziskovalci preverjali tudi, na kakšne načine poteka branje. Razlik pri branju s papirja ali z zaslona v raziskavi niso zaznali, je povedala Eva Klemenčič Mirazchiyski.
Vpliv epidemije?
Poleg bralne pismenosti so se pedagoški raziskovalci posvetili tudi okoliščinam, v katerih poteka pouk. V luči aktualnih dogodkov je nacionalna koordinatorica raziskave predstavila rezultate s področja varnosti in nasilja v šolah. Kot je povedala, se večina četrtošolcev v Sloveniji v šolah počuti varne, a pogosto so poročali tudi o doživljanju medvrstniškega nasilja.
Njihovo osebno počutje je tudi sicer pod vprašajem: vsak dan ali skoraj vsak dan se ob prihodu v šolo počuti utrujene okoli šestinštirideset odstotkov učencev. Še bolj pomenljivo je, da je štirideset odstotkov učencev navedlo, da so ob začetku pouka lačni. Eva Klemenčič Mirazchiyski je pojasnila, da se tovrstni negativni pojavi krepijo tudi na mednarodni ravni, v Sloveniji pa so nekoliko izrazitejši kot v povprečju drugih držav.
Na raziskavo PIRLS 2021 se je že odzval minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. »Vidimo, da rezultati niso najboljši, a soočiti se moramo z vsakršnimi rezultati,« je dejal. Pojasnil je, da bo državni šolski sistem na podlagi predstavljenih rezultatov zastavil nove strategije. Z izsledki raziskave se bo seznanil nacionalni svet za bralno pismenost, ki bo pripravil akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti. Raziskava bo podlaga tudi za nadaljnji razvoj učnih načrtov. Minister Darjo Felda je še dodal, da je vsaj delno k slabšim rezultatom prispevalo obdobje epidemije covida-19. Raziskava je bila namreč opravljena spomladi leta 2021, po daljšem obdobju izobraževanja na daljavo, ko so bile šole v Sloveniji zaprte.
