Drugi zahtevek za izplačilo iz mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Slovenija združila drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok posojil, je vreden okoli 600 milijonov evrov. Dejansko izplačilo bo nekoliko nižje, saj je Slovenija prejela že predplačilo, je pojasnil minister.
Po neuradnih informacijah obroka nepovratnih sredstev skupaj znašata okoli 300 milijonov evrov, prav toliko pa prvi obrok posojila.
»Gre za velik paket sredstev, izplačilo katerih pričakujemo še v letošnjem letu,« je povedal minister. Del teh sredstev bo po njegovih besedah namenjen tudi odpravi posledic avgustovskih poplav, pri čemer gre predvsem za ukrepe, ki bodo dolgoročno izboljšali protipoplavno zaščito.
Za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti je sicer v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki je konec septembra prejel pozitivno oceno Bruslja, predvidenih 240 milijonov evrov. Od tega je 220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Slovenija pa je v okviru spremembe načrta zaprosila tudi za 404,5 milijona evrov dodatnih posojil za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, od tega bo 182 milijonov evrov namenjenih obnovi dveh regionalnih železniških prog po avgustovski ujmi, bohinjske in koroške.
Finančni ministri EU so danes potrdili spremenjeni slovenski načrt za okrevanje, ki obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Ta sredstva bo po ministrovih besedah treba počrpati do sredine leta 2026.
Pojasnil je, da vlada vsak mesec opravi razpravo o tem, katera ministrstva zaostajajo pri izvajanju ukrepov, predvidenih v okviru načrta, in kaj bodo storila za njihovo izvedbo.
»Vsi dobro vemo, da se v Sloveniji investicije vedno zamikajo zaradi različnih razlogov, predvsem dovoljenj. To je tisto, na kar bomo posebej pozorni, da se bodo investicije v celoti izvedle, tako kot so posamezni resorji tudi zagotovili,« je poudaril Boštjančič.
