»Z ministrstva za finance smo posredovali mnenje ministrstvu za kulturo, v katerem se ne strinjamo s predlaganim pristopom reševanja finančne situacije javnega zavoda RTV Slovenija zgolj z zvišanjem prispevka. Predvsem z vidika temeljnih javnofinančnih načel gospodarnosti in učinkovitosti namreč menimo, da je treba nasloviti več izzivov, kot je denimo tudi sistem upravljanja, ki bodo pripomogli k ustrezni rešitvi financiranja in delovanja RTV.« Takole so na finančnem ministrstvu odgovorili na naše vprašanje, ali imajo res pomisleke glede zvišanja RTV-prispevka.
Skepsa ministra za finance
Vlada na današnji seji tudi ni obravnavala predloga o 10-odstotnem zvišanju RTV-prispevka. Ministrstvo za kulturo je namreč pripravilo odlok, po katerem bi prispevek predvidoma od začetka prihodnjega leta znašal dobrih 14 evrov na mesec na gospodinjstvo. Vlada bi ga sicer morala potrditi še do konca tega meseca, saj je to pogoj, da začne veljati z novim letom. Prispevek že vse od leta 2012 kljub povečanju vseh stroškov javnega zavoda, tako sredstev za plače zaposlenih kot materialnih in programskih stroškov, ostaja pri 12,75 evra. Če bi se RTV-prispevek redno usklajeval z inflacijo, bi danes znašal nekaj več kot 16,5 evra.
Tudi minister za finance Klemen Boštjančič je pred vladno sejo komentiral predlog kulturnega ministrstva. »Mislimo, da je treba težave reševati celovito. Ne zanikamo tega, da so problemi tudi s financiranjem ali dovolj visokim financiranjem. A samo po sebi je financiranje v resnici posledica načrtov, v tem primeru predvsem sanacijskih načrtov. Gre za precej kompleksno zadevo in v tem kontekstu je stališče ministrstva takšno, da je treba temu primerno pristopiti k reševanju težav,« je dejal.
Cene so se dvigovale povsod
Bolj naklonjen je zvišanju RTV-prispevka vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, ki pravi, da se v poslanski skupini o tem sicer še niso pogovarjali, a da se je treba vprašati, na kateri položnici se znesek v tej državi v zadnjih 15 letih ni povečal.
»Če hočemo imeti kvaliteto, je za to zagotovo treba imeti nekaj sredstev, vendar bo treba opraviti tudi notranjo reorganizacijo in povečati učinkovitost,« pa je dejal predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han. Dodal je, da bodo morali pred lastnim pragom pomesti tudi v zavodu, a opozoril še na dejstvo, da govorimo o manj kot dveh evrih, iz česar da lahko delamo zgodbo, a da je treba vzeti v zakup, da so se v zadnjih 15, 20 letih cene dvigovale povsod. »Če želimo imeti dober javni sektor, vključno z RTVS, bo treba nekaj narediti, sicer bomo morali dati denar iz drugih virov.«
RTV-prispevek je ključen vir prihodkov za RTV Slovenija, njegovo povišanje pa je že več kot desetletje vroč politični kostanj, saj velja za precej nepriljubljen ukrep, zaradi česar so se mu številne vlade dolga leta izogibale. Zadnja, ki se je odločila za podražitev, je bila davnega leta 2011 vlada Boruta Pahorja.
Profesor novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Igor Vobič je za Dnevnik pred dnevi izpostavil, da smo zaradi pasivnosti številnih vlad državljani ob nespremenjenem prispevku vsako leto za javno radiotelevizijo dejansko namenjali manj. »Ključno je, da se pripravi dolgoročna strategija razvoja tega javnega zavoda, in sicer na podlagi poglobljene analize programov in produkcije ter širše javne razprave, kakšne javne medije potrebujemo v digitalni dobi in zakaj,« je poudaril.
Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu je Melita Gabrič
Vlada je včeraj za novo državno sekretarko na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) imenovala karierno diplomatko Melito Gabrič, v. d. generalne sekretarke ministrstva pa bo postala veleposlanica Barbara Žvokelj. Gabričeva, ki bo na položaju državne sekretarke na MZEZ nasledila Sanjo Štiglic, bo položaj prevzela 2. septembra, Žvokljeva, ki prihaja namesto Renate Cvelbar Bek, pa s 24. avgustom.
Pospešitev popoplavne obnove
Na prvi redni seji po počitnicah je vlada potrdila tudi besedilo predloga novele zakona o obnovi, ki vključuje prilagoditve poroštvene sheme za prebivalstvo in spremembe postopkov glede prostorskega načrtovanja za hitrejšo sanacijo po lanski ujmi. Med drugim bo prepovedana ponovna gradnja na območjih, kjer bodo objekti odstranjeni.
