Med vsemi političnimi metuzalemi, ki se zadnje čase želijo (re)aktivirati, je te dni v ospredju Lojze Peterle, ki je skupaj s samim seboj oživil tudi ime svoje nekdanje stranke SKD (Slovenski krščanski demokrati), predvsem pa zdaj ustanavlja novo »zavezništvo SKD«, s katerim želi v slovenski politični prostor vnesti »naslednjo veliko zgodbo«. Kaj točno naj bi to bilo, Peterle ne pove, kar pa je sicer značilno za vse nove »platformarje« na čelu z razvpitim Anžetom Logarjem, iz katerega tudi z najhujšo mučilno napravo nihče ne bi mogel izvleči nič konkretnega.

Ta zgodba s platformami reaktiviranih politikov (poleg Peterleta in Logarja omenimo tu vsaj še Pavla Ruparja) pa odpira drugo, širše vprašanje. V zadnjem času se je začel odločno oglašati tudi tisti politik, ki se je v času aktivnega delovanja upiral temu, da bi nastopal kot »moralna avtoriteta«, zdaj pa je odvrgel vse tovrstne okove in kritizira aktualno vlado bolj kot kak vodja opozicije. Toda pri njem – Borutu Pahorju, jasno – pogrešamo ravno platformo, preko katere bo lahko deloval (sam ja ne bo zmogel vsega). Če ima težave z iskanjem imena, mu lahko pomagamo: na razpolago so recimo še samostalniške verzije kot Domovina in Resnica. Pa še znane sodelavce lahko najde pod temi imeni. Ni da ni. Samo pogumno v akcijo, odpirajo se neslutene perspektive!