Že vsaj 15 let je napovedovalec slabih razpletov projekta TEŠ 6. Leta 2009 je Aleksander Mervar spisal študijo, ki je izpostavila tveganje investicije v šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Aprila letos, štiri mesece pred vlado Roberta Goloba, je pravilno napovedal večstomilijonsko negativno poslovanje TEŠ, ki kliče po radikalnih poslovnih in političnih odločitvah. Čakajo nas leta povečane uvozne odvisnosti.
Kakšne razmere na slovenskem elektroenergetskem trgu lahko pričakujemo po tem, ko TEŠ ne bo več velika elektrarna? »Natančnega odgovora ne morem podati, ker še ne poznamo besedila interventnega zakona. Vsekakor pričakujem kratkoročno povečanje uvozne odvisnosti,« odgovarja Dnevniku. Če je delež TEŠ v domači proizvodnji električne energije približno 21-odstoten, je mogoče napovedati, da bo njegovo zapiranje povečalo našo uvozno odvisnost za 30 do 40 odstotkov.
Če Mervar pričakuje zgolj kratkoročno povečanje uvozne odvisnosti, torej tam nekje do leta 2030, kako bomo zmanjšali uvozno odvisnost? »Edina realna opcija so razpršeni viri, sončne in vetrne elektrarne s podpornimi manjšimi plinskimi elektrarnami. Drugih možnosti na kratek rok petih let ni,« je jasen. »Veliko bo odvisno tudi od remonta NEK in hidroloških razmer, zaradi katerih lahko slovenska letna proizvodnja zaniha tudi do dveh teravatnih ur.«
V izgubo bi drvel tudi z maksimalno močjo obratovanja
»Razmere na trgu termoelektrarni Šoštanj niso naklonjene,« je bil naslov aprilske novice v glasilu slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. V njem je Aleksander Mervar pojasnil svoja dalj časa ponavljajoča opozorila, da poslovanje Termoelektrarne Šoštanj in z njo tesno povezanega Premogovnika Velenje dolgoročno ni vzdržno. Številke so namreč neizprosne, po vseh izračunih je TEŠ pregloboko v minusu.
Ob polni stroškovni ceni bi TEŠ v prihodnjem letu ustvaril 167 milijonov evrov izgube, leta 2025 pa 207 milijonov. »Če upoštevamo variabilne stroške, bo izguba 53 milijonov evrov leta 2025 in 94 milijonov evrov leta 2026,« je še zapisal direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice Slovenije. »Ti zadnji podatki so najslabši. To pomeni, da se s proizvodnjo, ob predpostavki uporabe veleprodajnih cen, ne pokrije niti en sam evro fiksnih stroškov, med katerimi so tudi stroški zaposlenih. Za ozaveščenega tržnika z električno energijo je v takšnih razmerah električno energijo bolje kupovati na enotnem evropskem trgu,« je dodal. Izračun se ni izšel niti ob predpostavki, če bi TEŠ obratoval z maksimalno močjo – prihodnje leto bi ustvaril 125 milijonov evrov izgube.
Z razkritji vlade Roberta Goloba so njegova opozorila postala dejstvo. Vlada je ta teden sporočila, da Termoelektrarni Šoštanj z januarjem 2025 grozi stečaj. Po neuradnih podatkih naj bi TEŠ in Premogovnik Velenje prihodnje leto poslovala s 150 do 200 milijonov evrov izgube. Na okoljskem ministrstvu zato napovedujejo interventni zakon, ki naj bi zagotovil sredstva za – sicer omejeno – obratovanje TEŠ in s tem oskrbo Šaleške doline z ogrevanjem.
V kritičnih urah bi nas lahko reševal TEŠ
Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bomo z zmanjševanjem obratovanja TEŠ in posledične povečane odvisnosti od uvoza elektrike še ranljivejši ob morebitni ponovitvi energetske krize, kot smo ji bili priča leta 2022. »Opozarjanja GZS me presenečajo predvsem zato, ker nihče v gospodarstvu ni pripravljen plačevati elektrike po proizvodni ceni TEŠ. Če bi jo bili pripravljeni plačevati, zdaj ne bi imeli težav,« odgovarja Mervar.
Strinja se, da prevelika uvozna odvisnost pomeni tudi strateško tveganje, vendar ponovitve krize iz predlanskega leta vendarle ne pričakuje. »Naša strateška prednost je, da ima Eles dovolj prenosnih čezmejnih zmogljivosti; po tem kriteriju smo drugi na lestvici držav EU in imamo eno najnižjih prenosnih omrežnin v evropskih državah. Kljub temu se lahko v nepredvidljivih ekstremnih situacijah, denimo v razmerah ekstremne vročine ali polarnega mraza, pojavijo nekajurne težave z dobavo elektrike. V tem primeru bi lahko vskočil TEŠ, ki bi še vedno deloval na način soproizvodnje toplote in električne energije ter bi pod pogojem, da ima polne depoje lignita, lahko kratkoročno povečal proizvodnjo.«
Po podatkih Eurostata smo v Sloveniji lani plačevali podpovprečno ceno za elektriko. Med 27 državami EU smo bili po tem merilu na 20. mestu. Povprečna cena elektrike je bila na evrskem območju konec lanskega leta 0,283 evra za kilovatno uro, v Sloveniji pa 0,211 evra. Najvišjo ceno so plačevala nemška gospodinjstva: 0,404 evra za kilovatno uro.
Bomo zaradi zaprtja TEŠ v prihodnje plačevali dražjo elektriko? »Zapiranje TEŠ vsekakor ne bo neposredno vplivalo na zvišanje cene električne energije,« odgovarja Mervar, »na trgu namreč ni električne energije, ki bi bila dražja od tiste iz TEŠ.« Terminski nakupi električne energije na borzi sočasno napovedujejo upadanje povprečnih cen. Teh pocenitev potrošniki vsekakor ne bodo občutili pri zneskih na položnicah, cene bodo v prihodnje verjetno naraščale. »Nisem jasnovidec, ampak zelo verjetno je, da se bodo končne cene zvišale zaradi potreb po izvedbi in financiranju zelenega prehoda, h kateremu se je kot članica EU zavezala tudi Slovenija. Če bo EU dovolila bogate subvencije v baterije, hranilnike, elektrolizatorje za vodik, bodo sicer borzne cene razmeroma nizke, končne cene pa se bodo zaradi obremenitve z davki in prispevki zviševale,« napoveduje.
Tudi manjši in cenejši blok bi morali ugasniti
Današnji direktor Elesa je bil leta 2009 zelo osamljen kritik načrtovane gradnje šestega bloka TEŠ. Na prošnjo tedanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča je pripravil študijo tveganosti ter jo med drugim poslal tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju in gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku. Napovedana tveganja so se uresničila.
Mervar je tedaj zagovarjal idejo, da bi v Šoštanju postavili manjši in cenejši 400-megavatni blok, ne pa 600-megavatnega. »Glede na narodnogospodarski vidik in zagotovljene količine lignita je stroškovno to najboljša možnost,« je bil prepričan še leta 2019. Če bi ga Pahorjeva vlada tedaj uslišala in bi zgradili manjši blok, ali bi bil TEŠ danes v drugačnem položaju? »Ne bi bil, razplet bi bil enak in tukaj se moram posuti s pepelom,« odgovarja Mervar. »Bi pa bila država in HSE v precej boljšem položaju, saj bi bili celotni stroški naložbe občutno nižji in bi jo lahko HSE v celoti financiral sam, brez najema posojila.«
