Konec letošnjega leta se izteče drugi mandat predsedniku republike Borutu Pahorju in v tretje ne more več kandidirati zaradi ustavne omejitve funkcije na dva mandata. Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora, kdaj bo to storila predsednica Urška Klakočar Zupančič, še ni jasno, verjetno sredi poletja. A prvi kandidati se v javnosti že pojavljajo in kot kaže, bodo letošnje predsedniške volitve potekale v znamenju žensk.
Svoboda z dvema kandidatoma?
V stranki Gibanje Svoboda so kmalu po parlamentarnih volitvah napovedali, da se bodo temeljito pripravili na preostale letošnje volitve, torej za lokalne volitve in za predsednika republike, kjer nameravajo imeti svojega kandidata oziroma kandidatko. Podpredsednica stranke Marta Kos je potrdila, da bo v ponedeljek, ko bo potekal kongres Gibanja Svoboda na daljavo (potrjevali bodo združitev z LMŠ in SAB), delegati odločali tudi o njeni kandidaturi oziroma ali ima pri tem koraku podporo stranke. V tekmo se bo podala kot kandidatka stranke, ki je na aprilskih volitvah prepričljivo zmagala.
A z vstopom SAB v Gibanje Svoboda prihaja v paketu tudi član te stranke Ivo Vajgl. V SAB so pred parlamentarnimi volitvami načrtovali, da bo on njihov predsedniški kandidat. Zaradi razpleta na volitvah so ti načrti padli v vodo, vendar Vajgl potihoma upa, da bi lahko tudi on postal predsedniški kandidat s podporo Gibanja Svoboda, saj je kot član SAB podprl združitev stranke z Gibanjem Svoboda. Niso pa imeli, kot pojasnjuje, na ravni nove stranke še nobenega pogovora. »Ko pride do združitve strank, lahko nastopim tudi kot kandidat stranke Gibanje Svoboda, ker sem v paketu SAB tudi sam del združene stranke. Če se bo izteklo drugače, pa se ne nameravam umakniti in razmišljam, da bi se na predsedniške volitve podal tudi s podporo 5000 državljanov,« pojasnjuje Vajgl.
Vstop Pirc-Musarjeve
Danes je svoje karte razkrila odvetnica Nataša Pirc Musar, ki se bo prav tako podala v kampanjo za predsednico republike. Kot je pojasnila, je bila njena odločitev, da kandidira, ena najtežjih odločitev v njenem življenju in ni bila lahka: »Velikokrat so me vabili v politiko, a sem vedno znova zatrjevala, da sem premlada in me ta položaj ne mika, ker je treba včasih sprejemati tudi 'gnile' kompromise. Kljub temu pa že nekaj časa v meni tli želja, da bi lahko v slovenskem političnem in družbenem prostoru še kaj naredila. Funkcija predsednice države mi je pravzaprav pisana na kožo.«
Povedala je, da ji je prijateljica svetovala, da naj takrat, ko je skeptična in ne verjame, ali zna in zmore, prebere svoj življenjepis. »Zadnje čase sem ga velikokrat prebirala in ugotovila, da sem v svojem življenju naredila veliko in lahko na vrhuncu svojih moči naredim za domovino še kaj. Nikoli v življenju nisem bila članica nobene politične stranke, nikoli tudi nisem želela vstopiti v kakšno stranko zato, da bi dobila pozicijo, in takšno držo vzdržujem že celo življenje. Tudi kot kandidatka za predsednico države se bom na volitve podala z zbiranjem podpisov. Pet tisoč jih bo treba zbrati in to je moja pot. Celo življenje se ukvarjam s temeljnimi človekovimi pravicami in pravno državo, v minulih letih pa sem že dokazala, da mi lahko zaupate,« je pojasnila Pirc Musarjeva, ki bo kandidirala kot neodvisna kandidatka.
Izjemno ponosna in vesela je, da jo na njeni poti podpira tudi »14 izjemnih posameznikov in posameznic – 7 žensk in 7 moških«: Milena Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Alenka Godec, Alenka Šelih,Tadej Golob, Slavko Bobovnik, Boštjan Nahbar, Pavel Gantar, Anita Ogulin, Dragan Petrovec, Ninna Kozorog, Biserka Marolt Meden, Milan Kučan in Danilo Türk.
Rivalstvo Marte Kos in Nataše Pirc Musar v predsedniški kampanji bo zanimivo, saj sta obe pred časom zagnali skupni projekt Ona ve oziroma združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja. Predsedniška tekma utegne postati še bolj zanimiva, če se jima bo pridružila evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi), ki je pred petimi leti že kandidirala, a ni bila uspešna, saj se je z dobrimi sedmimi odstotki podpore prebila na četrto mesto. Zdaj pojasnjuje, da o kandidaturi še razmišlja: »Delo poslanke evropskega parlamenta razumem kot veliko odgovornost, kandidature za predsednico države nisem nikoli napovedala. Drži pa, da zaradi ljudi, ki me nagovarjajo h kandidaturi, o tem še razmišljam. Odločitev bom sporočila, ko bo čas.«
Med resne kandidature lahko štejemo tudi kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, ki v teh dneh prejema odgovore slovenskih županov, ki jih je pred dnevi nagovoril s pismom, v katerem jih je zaprosil za podporo pri predsedniški kandidaturi. Rok za odgovor imajo do konca junija.
Prebilič, Cerar
»Pisma še zbiram, nekaj podpore se je nabralo, osebno pa menim, da bi moja kandidatura predstavljala dobro osvežitev slovenske politike,« pravi Prebilič. To podpre z argumentom, da je povsem nestrankarski politik z močno izkušnjo v izvršilni veji oblasti, zato bi lahko neposredno izkušnjo dela z ljudmi in za ljudi prenesel na predsedniško raven. Kot tak bi bil neodvisen od šefov političnih strank, pravi Prebilič, ker, dodaja, je treba paziti tudi, da vse funkcije v državi ne pripadejo le eni politični stranki. S tem najbrž cilja na vlogo stranke Gibanje Svoboda. Če Prebilič pravi, da bo vse znano prihodnji teden, pa je veliko bolj skrivnosten nekdanji predsednik vlade Miro Cerar. »Nekateri iz civilne družbe me nagovarjajo h kandidaturi, a odločitve še nisem sprejel. Čas bo prinesel svoje,« pravi Cerar.
V parlamentarnih strankah so za zdaj skrivnostni in odgovarjajo, da še potekajo postopki evidentiranja kandidatov. V SD se je pred časom omenjalo možnost kandidature Milana Brgleza, a je ta to večkrat zanikal. Največje vprašanje pa je, koga namerava predlagati stranka SDS, ki je imela vedno doslej svojega strankarskega kandidata. Med evropskimi poslanci sta oba že kandidirala (Milan Zver, Romana Tomc), v SDS pa vidnejših članov stranke ni več na obzorju, razen poslanca in predsednika sveta SDS Anžeta Logarja, ki kotira dokaj visoko na lestvici priljubljenosti politikov Vox populi. Nemara bi lahko v SDS razmislili tudi o kandidaturi predsednika SDS Janeza Janše za predsednika republike.
