Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so bili nazadnje v akciji 25. avgusta v Novi Gorici, kjer so po uspešni evakuaciji ogroženih prebivalcev onesposobili 226-kilogramsko bombo iz druge svetovne vojne. Državnim pirotehnikom ne bo zmanjkalo dela, v Sloveniji je namreč še približno 6000 neeksplodiranih letalskih bomb, ki so jih pred 80 leti na naše ozemlje odvrgli zavezniki.

Lokacije neeksplodiranih bomb so zgolj približno znane. Natančen zemljevid si prizadeva izrisati zgodovinar Sašo Radovanovič, avtor razstave o zavezniških bombardiranjih Slovenije, ki je do februarja na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka. V sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije je Mariborčan izpeljal pilotni projekt natančnega geolociranja neeksplodiranih letalskih bomb.

Pod drobnogled vzeli zgolj en letalski napad

Geodeti so kartografirali sto hektarjev veliko območje mariborske mestne četrti Studenci, ki je bila pomemben cilj bombardiranj, saj so bili tam železniški kolodvor, železniške delavnice in kadetnica. Uspelo jim je določiti natančno lokacijo kar 30 potencialnih neeksplodiranih bomb, je za STA povedal Radovanovič. »Tri bombe smo geolocirali na travniku pred srednjo prometno šolo, eno pod šolo, štiri na območju kadetnice, eno v športnem parku pred kadetnico, eno pod parkiriščem Tuševega centra, eno med Petrolovim bencinskim servisom in novimi stanovanjskimi bloki na Studencih, pa v krožišču tudi,« je našteval.

Bomb utegne biti na tem območju še bistveno več, saj so se v projektu osredotočili na zgolj eno bombardiranje, 8. marca 1945. Radovanovič je Geodetskemu inštitutu Slovenije posredoval arhivske izvidniške posnetke z označenimi kraterji neeksplodiranih bomb. Inštitut je nato izračunal natančne koordinate lokacij s pomočjo primerjave s sodobnimi posnetki Geodetske uprave Slovenije. »Ugotovili smo, da so nekatere lokacije kraterjev tudi pod hišami in cestami, ki so bile zgrajene po vojni,« je povedal Dalibor Radovan z Geodetskega inštituta Slovenije.

Okupirani Maribor je bil tarča bombardiranj zaradi svoje pomembne geostrateške lege. Bil je industrijsko središče in skozenj je vodila vojaško pomembna železniška prometnica, zato je dobil za bombnike vlogo nekakšnega pomožnega cilja. Nanj so zmetala bombe tista zavezniška letala, ki so letela k bojnim akcijam v Nemčijo in Avstrijo, vendar jih zaradi močne protiletalske obrambe niso mogla odvreči na zastavljene cilje, z nevarnim tovorom pa niso smela pristati. Ker so večinoma letela na višini okoli 4000 metrov in več, bombardiranja niso bila natančna in so porušila veliko civilnih objektov in pobijala civilno prebivalstvo.

Zavezniške bombe v Mariboru ubile 60 otrok

Zavezniki so v letih 1944 in 1945 izpeljali skupno 29 letalskih napadov z bombniki, nad mesto so odvrgli 15.795 bomb. Dokončna številka je vsaj dvakrat višja, je za Dnevnik razložil Radovanovič, saj so zavezniki izpeljali še približno sto bombnih napadov z lovskimi letali. Bombardiranja so popolnoma ali deloma poškodovala kar 47 odstotkov vseh mestnih zgradb in ubila 484 ljudi, med katerimi je bilo 60 otrok. Večino bomb so zavezniki na Maribor odvrgli v nasprotju z vojnim pravom in haaško konvencijo.

Radovanovič in Radovan sta se za pilotni projekt odločila samoiniciativno, da opozorita na tveganje starih neeksplodiranih ubojnih sredstev in na okoliščino, da Slovenija nima dorečenega sistema njihovega preventivnega odkrivanja, ki bi med drugim zapovedal, da se pred kakršnim koli gradbenim posegom na ogroženem območju opravi obvezen varnostni pregled terena.

Tiste s časovnim vžigalnikom bo prej ali slej razneslo

Na Slovenijo je bilo med drugo svetovno vojno odvrženih okoli 60.000 bomb. Po dostopnih podatkih jih deset odstotkov ni eksplodiralo, obenem je vsaka deseta imela časovni vžigalnik. Tudi ti vžigalniki pod zemljo nezadržno rjavijo, in ko bodo razpadli, bo prišlo do eksplozije. Prav to se je zgodilo 5. avgusta lani na polju v okolici Innsbrucka. Tistega sobotnega jutra so se tla tam silovito stresla, dogodek je zaznala tudi avstrijska seizmološka služba z magnitudo 1,7. Poškodovan ni bil nihče. Izkazalo se je, da je letalsko bombo, ki je ležala več metrov globoko pod površjem, razneslo brez zunanjega vpliva.