Več posameznikom, ki so potožili o preslabi dostopnosti zdravstva, se kljub zdravstvenim težavam in prošnjam za obisk v živo tudi po dve leti ni uspelo srečati s svojim osebnim zdravnikom. Tako je razvidno iz nedavno objavljenega poročila ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja za lansko leto. Sušelj v poročilu opozarja tudi na porast pritožb o priprtih komunikacijskih kanalih v osnovnem zdravstvu. Pacienti so pogosto izpostavljali nedostopnost ambulant po telefonu in izpade zdravstvenih portalov, ki so namenjeni elektronski komunikaciji s pacienti.

Organizacija, ki spodnaša odnose

Med bolniki, ki jih je zmotilo težavno dogovarjanje za pregled v živo, je bilo posebej veliko pacientov nekaterih koncesionarskih ambulant. V teh primerih so se v ambulantah očitno zavestno odločili za organizacijo, ki ne zagotavlja možnosti stalne vzpostavitve odnosa med zdravnikom in pacientom, je razvidno iz poročila Marjana Sušlja. Starejši prebivalci tudi sicer pogrešajo možnost pogostejšega osebnega stika z zdravnikom. »Zmanjšani obseg neposrednih osebnih stikov pacienta z zdravnikom je nedopustno skrajšal tudi čas, v katerem bi pacient prejel nujna pojasnila in obrazložitve glede zdravljenja,« je opozoril Sušelj. Ker specialistov družinske medicine, ki bi še sprejemali nove paciente, skorajda ni, pa so tudi ob izgubi zaupanja zmožnosti zamenjave zdravnika zelo skromne. »Zagotoviti je treba zadostne zmogljivosti in določiti izvedljive normative za opredeljevanje družinskih zdravnikov za vse paciente,« je poudarjeno v poročilu ljubljanskega zastopnika.

Pacienta ne smejo “izpisati” kar sami

 

O predlogih za tako imenovano prekinitev izbire zdravnika, ki jih zdravniki podajo sami, odločajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Specialisti v osnovnem zdravstvu se lahko za to pot odločijo, ko ocenijo, da zaradi bolnikovega ravnanja ne morejo več opravljati vloge njegovega izbranega zdravnika. Kot poudarjajo, pa prekinitev izbire v takih primerih ni avtomatizem. Če jo predlaga zdravnik, pacienta zaprosijo, da se izreče o okoliščinah, dokaze za svoje navedbe mora predložiti tudi zdravnik. Hkrati se v nobenem primeru ne more zgoditi, da bolnik o postopku ne bi bil obveščen in bi nevede ostal brez zdravnika, zagotavljajo na ZZZS.

Na pritožbe zaradi omejitve osebnih obiskov v ambulantah družinske medicine v svojem poročilu opozarja tudi mariborska zastopnica pacientovih pravic Adela Postružnik. Pacienti so si med drugim želeli, da bi lahko ob nenadnem obolenju ali poslabšanju zdravstvenega stanja tudi brez predhodno dodeljenega datuma obiskali zdravnika v ambulanti. Nedopustno je, da na termin pri osebnem zdravniku čakajo več kot teden dni, ugotavlja Postružnikova. Ob nenadnih težavah bi morali pacienta sprejeti še isti ali naslednji dan, je opozorila, v hujših primerih pa bi ga bilo treba napotiti na urgenco.

Nekateri pacienti, s katerimi je bila v stiku mariborska zastopnica, si ob pritožbi glede primernosti ali kakovosti obravnave niso upali navajati svojega imena in priimka. Bali so se namreč, da bodo njihovi zdravniki na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podali predlog za preklic izbire osebnega zdravnika. »Tega se v zadnjem času zdravniki pogosto poslužijo ob pritožbah pacientov,« je zapisala mariborska zastopnica. Pacienti bi si, če bi zdravnika izgubili, v trenutnih razmerah le stežka izbrali novega.

Napovedujejo zakonske spremembe

Da so se prebivalci med drugim pritoževali zaradi nedostopnosti obravnave pri osebnem zdravniku in zdravljenja prek telefona ali elektronske pošte, je razvidno tudi iz letnega poročila celjske zastopnice pacientovih pravic Cvetke Jurak. Bolniki, ki so opozarjali na otežen dostop do osebnega zdravnika in neodzivnost v nekaterih ambulantah osnovnega zdravstva, so se obračali tudi na murskosoboškega zastopnika pacientovih pravic Martina Raja.

Pripravo krovnega poročila o stanju na področju varstva pacientovih pravic, ki vsebuje tudi možnosti izboljšav na ravni države, zakonodaja nalaga ministrstvu za zdravje. Vladi, ki ga sprejema, bi ga morali v zdravstvenem resorju predložiti najpozneje do 30. maja, a omenjeno poročilo tri mesece kasneje še ni objavljeno. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo za to poskrbeli v kratkem, ob zamudi pa se sklicujejo na zahtevnost priprave poročila. Gre za kompleksen in dolgotrajen proces, ki vključuje sodelovanje številnih udeležencev, zamik upravičujejo v zdravstvenem resorju. Poudarili so tudi, da želijo pripraviti čim bolj celovito poročilo, ki bo osnova za ukrepe; letos nameravajo med drugim začeti prenavljati zakon o pacientovih pravicah. Podrobnejši načrti, kakšne pravice bodo pacienti imeli v prihodnje in kako bodo dosegli njihovo spoštovanje v praksi, za zdaj še niso znani. 

Priporočamo