Zaradi zaprtja šol v času epidemije, šolanja na daljavo ter pogostih izolacij in karanten v letošnjem šolskem letu učitelji po vsej državi opažajo, da so bili učenci na trenutke okorni, nekateri so imeli celo težave s hojo, med njimi je bilo več konfliktov in medvrstniškega nasilja, povečale so se notranje stiske otrok, motivacija za učenje je upadla. O alarmantnih posledicah protikoronskih ukrepov so že lani opozarjali strokovnjaki iz raziskovalne skupine SLOfit, letos pa so na podlagi meritev za športnovzgojni karton (ŠVK), ki v naši državi potekajo že 40 let, ugotovili, da se je gibalna učinkovitost otrok in mladine v času epidemije zmanjšala za približno 18 odstotkov. Najbolj sta se poslabšali vzdržljivost in koordinacija.
»Zaradi tega je za približno 10 do 15 odstotkov upadla hitrost centralnega živčnega sistema, to pa pomeni, da današnji otroci počasneje dojemajo učno snov, berejo in pišejo. Glede na to bodo imeli pri izpolnjevanju testnih nalog težave in bodo verjetno njihove ocene letos slabše ali celo med najslabšimi doslej, saj ne bodo mogli rešiti vseh nalog v omejenem času,« meni vodja nacionalnega sistema ŠVK in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport prof. dr. Gregor Starc.
Kot je pojasnil, je leto brez zapiranja šol sicer prineslo skromen napredek v telesni zmogljivosti otrok, kar nazorno kaže, kako pomembne so šole za zdravje otrok in mladostnikov. Novi vladi zato svetuje, naj v novem šolskem letu nikar ne zapira šol in naj prisluhne potrebam po sistemskih spremembah v šolah.
Največja porast debelosti
v zgodovini meritev
Po besedah Starca so fantje v tem šolskem letu sicer nadoknadili skoraj polovico izgubljene gibalne učinkovitosti v času koronskih ukrepov, dekleta pa zgolj tretjino. Skrb zbuja delež gibalno neučinkovitih otrok, ki še vedno močno presega delež vrhunsko gibalno učinkovitih. Letošnji rezultati meritev za ŠVK so pokazali, da ima kar 37 odstotkov več otrok povečano telesno težo glede na število debelih leta 2019. »Zamaščenost otrok in debelost sta na bistveno višji ravni kot pred pandemijo, za doseganje stanja pred pandemijo bomo potrebovali najmanj desetletje. Če ne bomo ukrepali, otroci s prekomerno težo ne bodo imeli več časa, da bi se stvari popravile. Pred nami je zahtevno obdobje, tudi zato, ker doslej nismo naredili še ničesar,« je razočaran Starc.
Odločevalcem na šolskem ministrstvu svetuje, naj se nehajo sprenevedati in naj začnejo športno vzgojo enačiti z razbremenilno dejavnostjo in ne obremenilno: »Ignoranca odgovornih presega vse meje. Že tri leta jih obveščamo o enih in istih stvareh, pa nas nočejo slišati. Dokler ne bodo razumeli, da ura športne vzgoje ugodno vpliva na uspeh tudi pri drugih šolskih predmetih, ne bodo delali v dobro otrok. Svetujem jim, naj začnejo prebirati znanstveno literaturo na to temo in se nehajo skrivati za zakoni, za katere vemo, da se ji da spremeniti – če si to seveda želimo.«
Močnejše telo, močnejši možgani
Stroka že vrsto let poudarja, da določenih razvojnih obdobij ni mogoče nadoknaditi in da je gibanje osnovni pogoj, ki omogoča normalen razvoj otroka. »Mišični impulzi nenehno obremenjujejo otrokovo živčevje in ga silijo, da se razvija. Mišice neposredno vplivajo na razvoj možganov, a le, če delajo. Otroci, ki so aktivni vsaj 20 minut na dan, imajo dokazano bolj aktivne možgane in dosegajo boljše rezultate v primerjavi z manj gibalno aktivnimi,« koristi telesne dejavnosti za kognitivni razvoj, ki so očitne že v začetku otrokovega življenja, opiše dr. Francisco B. Ortega, svetovno znani strokovnjak, ki se ukvarja z raziskovanjem razlik med možgani fit posameznikov in tistih, ki so slabše zmogljivi.
To, da bo imel upad telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov velike posledice za celotno družbo in ne samo za posameznika, poudarja vodja raziskovalne skupine SLOfit in profesor na ljubljanski fakulteti za šport prof. dr. Gregor Jurak. »Poleg tega, da bodo otroci in mladostniki manj učno zmogljivi, bodo v odrasli dobi manj produktivni in bodo pogosteje obolevali. S tem bo zdravstveni sistem še bolj obremenjen, posledice pa bodo dolgoročno vplivale na vso družbo. Želimo si, da odločevalci to prepoznajo in takoj ukrepajo,« je jasen Jurak.
Prepričan je, da so otroci največja žrtev epidemije in da potrebujejo hitro pomoč, saj sami ne bodo mogli popraviti koronskih posledic: »Delo in preživljanje prostega časa se morata zanje čim prej spremeniti. To pomeni, da morajo manj sedeti pred zasloni, prav tako si želimo, da bi lahko s pomočjo države strokovno vodeno športno vadbo organizirali tudi za tiste, ki si tega doslej niso mogli privoščiti.«
