Vrhovno sodišče in pravosodno ministrstvo se dogovarjata, kako okrepiti varnost na slovenskih sodiščih. Izključena ni niti možnost, da bi vsa sodišča varovali pravosodni policisti, ki so dolga leta varovali le zapore, v času Cerarjeve vlade pa je tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič začel projekt, po katerem bi pravosodni policisti sčasoma prevzeli varovanje sodišč. Pred petimi leti so pravosodni policisti že začeli varovati ljubljansko sodno palačo, v kateri domujejo vrhovno sodišče, ljubljansko višje sodišče in ljubljansko okrožno sodišče, druga sodišča pa še naprej varujejo varnostniki zasebnih varnostnih družb.
Kadrovsko pomanjkanje
Zamisel, da bi pravosodni policisti varovali vsa sodišča, je zdaj ponovno na mizi, vendar pa je še vedno težko izvedljiva. "Ena od idej je, da bi sodišča varovali pravosodni policisti, a se pri tem pojavljajo težave zaradi velikega kadrovskega pomanjkanja teh policistov. Treba je tudi upoštevati, da usposabljanje traja 18 mesecev, preden kandidat izpolnjuje vse zahtevane kriterije za izvrševanje nalog varovanja na sodišču," pravijo na pravosodnem ministrstvu. Pojasnjujejo tudi, da načrtujejo različne ukrepe na sistemski ravni, od priprave ustreznih zakonskih podlag in navodil na področju varnosti v pravosodnih organih do oblikovanja programov izobraževanja in usposabljanja. Eden od ciljev je tudi enotna varnostna politika ne le na sodiščih, temveč tudi na tožilstvih, državnem odvetništvu ...
Na pravosodnem ministrstvu so že ustanovili službo za varnost in varnostno načrtovanje, "kar omogoča takojšen odziv na vse varnostne dogodke, povezane z grožnjami zaposlenim na sodiščih". Na ministrstvu hkrati mirijo, da glede na podatke iz letne statistike varnostni dogodki na sodiščih v zadnjem času ne odstopajo od povprečja.
Od macole in bomb do dvojnega umora
V zadnjem času je med varnostnimi incidenti, ki so se zgodili neposredno na sodišču, najbolj izstopal dvakratni napad Ljutomerčana Boštjana Klementa na sodnika okrajnega sodišča v Ljutomeru Gorazda Tivadarja. Nasilnež je sodnika prvič s pestjo udaril v obraz kar v sodni dvorani, januarja letos pa se je z macolo spravil na njegov avtomobil. Klement je Tivadarja tudi zalezoval in na koncu končal v priporu. Sojenje se je že začelo, najprej pa bo moralo sodišče razčistiti, ali je bil Klement sploh prišteven.
Napadi na sodnike in sodišča so se vrstili skozi leta. Dobivali so (lažne) grožnje s podtaknjenimi bombami na sodiščih, zgodila pa se je tudi dejanska eksplozija pod oknom ljubljanske sodnice, živeče v Radovljici, ki je ostala neraziskana. Bomba je eksplodirala tudi na dvorišču upokojene tožilke Jožice Boljte Brus, bombaš Matevž Zajc pa je bil na koncu obsojen na štiri leta in sedem mesecev zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Tudi v tem primeru je ostalo brez odgovora vprašanje, kdo je bil naročnik, saj med tožilko in Zajcem ni bilo prav nikakršne povezave.
Do tragedije brez primere pa je prišlo konec februarja na Kozjanskem, kjer je 66-letni moški s pištolo ubil pomočnico in pomočnika sodnega izvršitelja, ki sta se pri 66-letniku oglasila zaradi rubeža avtomobila. »Novica, da sta bila pri opravljanju svojega dela, torej izvrševanja sklepa sodišča, umorjena pomočnica in pomočnik sodnega izvršitelja, nas je globoko pretresla. Gre za katastrofo, kakršni še nismo bili priča. Ob tem pozivamo vse, da se ob še takem nezadovoljstvu s sodno odločbo vzdržijo vsakršnega nasilja, verbalnega in fizičnega. Vsakršno izražanje nespoštovanja do sodnih odločb, še posebej javno omalovaževanje in diskreditacija, je napačen signal in podpihuje prepričanje, da se je mogoče sodnim odločbam upirati tudi drugače, ne le izključno s pravnimi sredstvi. Pozivamo, da je ta nezaslišan zločin točka streznitve za vse,« je v izjavi za javnost po tragediji zapisala predsednica sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević.
