Nesprejemljivo je, da bi koga, ki za pravico ne ve ali je ne razume, iz birokratskih razlogov prikrajšali za višjo pokojnino, opozarjajo v društvu Srebrna nit. Novela zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki se je začela uporabljati z začetkom letošnjega leta, je na novo uredila tako imenovano zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Pogoj za njeno pridobitev je, da vdove ali vdovci izpolnjujejo pogoje tako za vdovsko kot tudi za lastno (starostno, predčasno ali invalidsko) pokojnino. Prejemajo torej bodisi vdovsko bodisi lastno pokojnino (in del vdovske), vendar so njihovi prejemki, v katere se upošteva tudi morebitna tuja pokojnina, tako nizki, da ne dosegajo zagotovljene vdovske pokojnine, ki trenutno znaša 748 evrov. V tem primeru se jim zato zagotovi zagotovljena vdovska pokojnina – seštevek njihove lastne in osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ 748 evrov.
Nekateri ovdoveli upokojenci, ki prejemajo zelo nizke pokojnine in živijo pod pragom tveganja revščine, si lahko na tak način torej občutno izboljšajo svoje prihodke.
Toda za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine morajo upokojenci, ki so na dan uveljavitve novele zakona (28. decembra 2023) že uživali vdovsko ali lastno pokojnino, na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) vložiti posebno zahtevo, in to najkasneje do 31. decembra 2024. Če tega ne bodo storili pravočasno, do zagotovljene vdovske pokojnine ne bodo upravičeni.
Enim odmera po uradni dolžnosti, drugim ne
V praksi se to izkazuje kot težava. Veliko starejših ima omejen dostop do informacij, sploh če živijo sami, nimajo sorodnikov oziroma ne zmorejo slediti medijem. »Tudi če informacija do njih pride, je pogosto ne razumejo in ne vedo, kako ravnati,« je opozorila Irena Žagar, predsednica društva Srebrna nit. Kritična je, da je zakonodajalec uveljavljanje te pravice za osebe, ki so že upokojene, omejil le na letošnje leto. Kot opozarja, pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo.
V društvu so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da vloži spremembo zakona, po kateri bi pravico do zagotovljene vdovske pokojnine priznali in odmerili vsem upravičencem po uradni dolžnosti. Tako kot bo ZPIZ po uradni dolžnosti preverjal upravičenost in odmerjal zagotovljene vdovske pokojnine za tiste, ki 28. decembra 2023 še niso izpolnjevali obeh pogojev – za priznanje vdovske in lastne pokojnine. Njim zahteve torej ni treba vložiti. Ko bo ZPIZ v njihovem primeru odločal o pravici do vdovske ali starostne pokojnine, bo hkrati odločal tudi o upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine in priznal najugodnejšo.
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina ocenjuje, da omejitev pridobitve pravice do zagotovljene vdovske pokojnine zgolj na letošnje leto ni ustrezna. Odgovorne poziva, naj vzpostavijo aktivnosti za obveščanje morebitnih prejemnikov te pravice in imajo pri tem jasno predstavo, kako jih doseči, obenem pa naj dostop do pravice s sprejemom ustreznih aktov podaljšajo in s tem zagotovijo dovolj časa, da dosežejo res vse tiste, ki bi bili do nje upravičeni. Kot dodaja, že vrsto let opozarja na revščino, posebno med starejšimi, česar pa odgovorni ne rešujejo ustrezno. Na odgovor pristojnega ministrstva še čakamo.
Tudi na ZPIZ na vprašanje, kako komentirajo takšen postopek, še niso odgovorili. So pa povedali, da je do vključno 21. oktobra zavod v reševanje prejel 12.754 zahtevkov za zagotovljeno vdovsko pokojnino. Od tega je bilo 10.275 zahtevkov že rešenih, 2479 jih je še v obravnavi. Podatka o tem, za koliko so se upravičencem na ta račun povišale pokojnine, ne vodijo. Ugotavljajo pa, da vloge vlagajo tudi stranke, ki do zagotovljene vdovske pokojnine niso upravičene.
