Včeraj so se na prvem sestanku srečali predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja je bil glavni cilj srečanja dogovoriti se o izvedbi konkretne analize, ki bi pokazala, koliko učiteljskega kadra v Sloveniji zares primanjkuje. Predstavniki ravnateljev in sindikata namreč že dalj časa opozarjajo, da v slovenskih šolah primanjkuje več tisoč učiteljev, nasprotno pa lanska statistika ministrstva za vzgojo in izobraževanje kaže, da je v minulem šolskem letu primanjkovalo le okoli 1410 polno zaposlenih učiteljev.
Če upoštevamo, da v Sloveniji deluje 456 matičnih in 315 podružničnih šol, to pomeni, da na vsaki izmed teh šol manjkata skoraj dva polno zaposlena učitelja. Vendar so to podatki le za osnovne šole, natančnih podatkov za srednjo šolo na ministrstvu nimajo. Poudariti je treba tudi, da ministrstvo sešteva deleže manjkajočih zaposlitev in manjkajoče pedagoške ure ter te preračuna v število manjkajočih učiteljev, če bi bili vsi polno zaposleni. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je zato nedavno opozoril, da je ocena ministrstva le fiktivni podatek, ki še zdaleč ne izraža resničnih razmer. Po včerajšnjem sestanku pa je dejal: »Želim si, da bi na podlagi analize, o kateri smo se danes dogovorili, dobili verodostojne in natančne podatke o tem, koliko učiteljev primanjkuje v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji.
Na podlagi realne slike bi lažje iskali rešitve.« Minister Vinko Logaj je povedal, da je sestanek potekal konstruktivno, in dodal, da s 1. januarjem 2025 začne veljati nov plačni sistem. Upa, da bodo s tem vsaj delno stabilizirali primanjkljaj na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je dodal, lahko več konkretnih rešitev pričakujemo v prihodnjih tednih. V poslanski skupini SDS pa so včeraj zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za izobraževanje zaradi »alarmantnega stanja v slovenskem javnem šolstvu«. Vladno koalicijo pozivajo, naj zagotovi pogoje za izboljšanje kakovosti poučevanja, predvsem pa pridobivanja pedagoških veščin in ustrezno vrednotenje pedagoškega dela, je dejala poslanka SDS Alenka Helbl.
Iščejo, prestavljajo, kombinirajo ...
Medtem ko bo ministrstvo poskušalo ugotoviti, koliko učiteljev dejansko primanjkuje po Sloveniji, pa ravnatelji in ravnateljice primanjkljaje rešujejo po svojih najboljših močeh. Kot pove ravnateljica osnovne šole Sostro Mojca Pajnič Kirn, zaposlovanje v šolah še zdaleč ni enostavno in rožnato, vendar je njihova šola vsaj strokovno dobro pokrita. »Pred jesenskimi počitnicami smo objavili razpis za nadomeščanje učiteljice biologije in gospodinjstva, ki odhaja na porodniški dopust, vendar se na razpis ni nihče odzval,« pove. Kot dodaja, bo zdaj nadomestnega učitelja ali učiteljico iskala na pedagoški fakulteti: »Upam, da bo kolegico za leto dni pripravljen nadomeščati študent, ki je tik pred koncem študija. V skrajnem primeru bomo ure razporedili med naše učitelje in razpis ponovili.« Ravnateljica osnovne šole Center Novo mesto Marta Pavlin je pojasnila, da so v avgustu in septembru objavili razpis za učitelja matematike in fizike – njihov sodelavec je namreč odšel poučevat v srednjo šolo –, a se na razpis do danes ni prijavil nihče.
»Razredno učiteljico sem zato prestavila na poučevanje matematike v šesti razred, preostale ure pa prerazporedila. Nato smo ukinili manjše učne skupine in s tem razbremenili nekaj učiteljev,« pojasni. Na šoli so objavili še razpis za učitelja razrednega pouka, vendar prav tako niso prejeli nobene prijave. »To težavo rešujemo z vzgojiteljicami in reorganizacijo dela – diplomirano vzgojiteljico smo prestavili v podaljšano bivanje,« doda. Kot še pove ravnateljica Mojca Pajnič Kirn, so v zadnjem obdobju priča tekmovalnosti med šolami. »Kolegi, ki učijo matematiko, so mi povedali, da so dobili povabilo neke druge šole, naj pridejo za nedoločen čas poučevat k njim, čeprav so že zaposleni,« pojasni. Poleg tega zaposleni v šolstvu zadnjih nekaj let iščejo službe bližje domu ali bolje plačano delovno mesto zunaj šolstva. »Vse to povzroča težave pri zagotavljanju kontinuitete razvoja in dolgoročne stabilnosti procesov v vzgoji in izobraževanju. Stanje ni zavidljivo in ravnatelje nas skrbi, kaj bo v prihodnjih letih, ko se bo upokojevala celotna generacija učiteljev,« pojasni ravnateljica osnovne šole Trnovo Đulijana Juričić. Odgovora na njeno vprašanje za zdaj ni.
