Pri drugem tiru se resno zapleta. Izvajalca gradnje drugega tira, Kolektor in Yapi Merkezi, opozarjata, da gradita z velikimi izgubami in da to ni več vzdržno. »Izvajalci ne moremo v nedogled financirati drugega tira iz lastnih žepov, kot se dogaja že od začetka projekta. Ključen problem je nadzorni inženir DRI, ki naše dokazljivo upravičene zahtevke večinoma neupravičeno zavrača; neplačanih in zavrnjenih primerov se je nabralo že preveč,« poudarjata gradbinca.

V Kolektorju in Yapi Merkeziju so izračunali, da so do danes prikrajšani že za 25 milijonov evrov, do konca projekta pa se bo znesek približal 60 milijonom evrov. Če se reševanje nakopičenih zavrnjenih zahtevkov kmalu ne premakne, bodo izvajalci prisiljeni ustaviti dela in sprožiti sodne postopke, so za Dnevnik povedali pri Yapi Merkeziju in Kolektorju. V primeru tako težkega spora drugega tira še dolgo ne bo.

Na 2TDK, ki ga vodi Matej Oset, so na naša vprašanja, kako bodo ukrepali ob morebitni ustavitvi gradbišč, odgovorili, da s takšno napovedjo za zdaj niso seznanjeni in da pričakujejo, da bosta gradbinca še najprej izpolnjevala pogodbene obveznosti. Zatrjujejo, da redno in celo pred rokom plačujejo vsa izvedena dela, ki jih potrdi inženir DRI.

Izvajalca: grožnja projektu je DRI

A po prepričanju glavnih izvajalcev je največja ovira za uspešno dokončanje najpomembnejšega infrastrukturnega projekta v Sloveniji prav državni DRI, družba za upravljanje investicij, oziroma nadzorni inženir pri projektu, ki jima nenehno zavrača upravičene zahteve po doplačilih za že izvedena dela. »Že od začetka gradnje zaznavamo, da DRI deluje, kot da je v službi naročnika 2TDK, in ne kot neodvisna stroka, ki skrbi za uspešno izvedbo, skladno s pogodbo (Fidic Red Book 1999). To je konflikt interesov in resna kršitev pogodbe. Če bo DRI pogodbo še naprej ignoriral, bomo prisiljeni ukrepati,« opozarjajo v Kolektorju in Yapi Merkeziju.

Pogodba za drugi tir, ki sta jo gradbinca leta 2021 podpisala z 2TDK, je mednarodna pogodba in temelji na rdeči knjigi Fidic, ki je v gradbeništvu »sveta knjiga«. Pogodba Fidic je predpisana tudi pri pridobivanju evropskega denarja. Po temeljnih pravilih Fidica mora nadzorni inženir vzdrževati neodvisno držo in enakovredno razdaljo med naročnikom in izvajalci, pri čemer se ne postavlja na nobeno stran. »Če bi v Sloveniji deloval neodvisni inženir, bi bili naši zahtevki zagotovo priznani in ne bi bili v tako težkem položaju. S takšnim pristopom DRI pa bomo izgubljali samo še več, zato nismo več pripravljeni nadaljevati projekta. Yapi Merkezi tu ni podizvajalec, ki ga lahko utišaš. Smo enakopraven partner, ki v Sloveniji skupaj s Kolektorjem izvaja mednarodno pogodbo. Potrpljenja nimamo več,« so poudarili v turškem gradbenem podjetju, ki gradi v več kot desetih državah po svetu. V Yapi Merkeziju zanikajo govorice, da so v resnih finančnih težavah in pred stečajem.

Oba gradbinca opozarjata, da sta pri tem projektu v izrazito podrejenem položaju. V DRI, ki ga vodi Jurij Kač, na naša vprašanja niso odgovorili, češ da je za komuniciranje pristojen 2TDK. Na 2TDK pa na ugotovitve izvajalcev odgovarjajo, da je bil inženir DRI izbran na razpisu, da je pri svojem delu samostojen in da ga opravlja v skladu s sklenjenimi pogodbami ter pravili stroke.

Zahtevki gradbincev za izvedena dela

Kolektor CPG in Yapi Merkezi sta z izkopnimi deli pri koncu. Trenutno betonirajo oblogo predorov in pripravljajo premostitev večjih kraških jam, na katere so naleteli v predorih Beka in Lokev. Pogodbi za gradnjo drugega tira, ki sta ju leta 2021 podpisala z 2TDK, sta bili skupaj vredni 630 milijonov evrov. A po dosedanjih ocenah bodo gradbincema na koncu priznali in plačali kar za približno 100 do 120 milijonov evrov del manj, saj je naročnik v pogodbi predvidel tudi celo vrsto del, ki jih na terenu dejansko ni bilo treba izvesti. 2TDK se bo tako spet lahko pohvalil s »prihranki« pri investiciji. »Toda izvajalci smo vse svoje režijske stroške, stroje, opremo in tudi bančne garancije ter zavarovanja utemeljili na 630 milijonov evrov vredni pogodbi. Prepričani smo, da bi nam naročnik moral priti naproti tudi pri kritju teh posrednih stroškov, ki smo jih imeli. Zdaj delamo s prevelikimi izgubami, da bi bilo to še vzdržno,« sta gradbinca pojasnila enega od svojih zahtevkov.

Naj bi uporabili slab beton?

Niti pri betonu z DRI ne pridejo skupaj. Pri izkopih predorov je bilo predvideno, da bodo izkopali 2,5 milijona ton apnenca, ki se ga bo uporabilo za beton pri gradnji. A izkopani apnenec ima precej primesi gline in beton ni zadostil v pogodbi predpisani kakovosti. Zato izvajalci betonu dodajajo aditive, da postane tak, kot mora biti. Tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije je po navedbah gradbincev potrdil, da je uporabljen aditiv primeren. A DRI je gradbincema zahtevka za plačilo aditivov za skupaj tri milijone evrov kljub temu zavrnil in sprašujeta se, zakaj morata aditive plačevati sama. Slabega betona brez aditivov ne želita uporabiti, saj morata jamčiti za kakovostno izvedbo del. Gotovo si nihče ne želi, da se v predorih drugega tira ponovi zgodba z avtocestnim predorom Šentvid, kjer se je omet krušil in odpadal. »Jasno je, da se v DRI dobro zavedajo, da kakovost betona iz izkopanega apnenca ni primerna, saj nam ga niso dovolili uporabiti za gradnjo viaduktov Vinjan in Gabrovica, ampak je bilo treba kakovosten material priskrbeti drugje,« poudarjata Kolektor in Yapi Merkezi.

Pesti ju tudi samovoljno obračunavanje prevozov izkopanega fliša iz predorov v kamnolom Laže, ki je od gradbišča oddaljen od 40 do 45 kilometrov, v pogodbi pa je vštet prevoz do 30 kilometrov razdalje. »Zahtevali smo, da nam plačajo razliko za daljšo razdaljo. Po dveh letih pogovorov so nam na DRI priznali samo 70 odstotkov tega zahtevka, preostalo pa zavrnili, kar je za nas nesprejemljivo. Tako bomo izgubili vsaj 10 milijonov evrov,« sta problem neplačanih prevozov strnila gradbinca.

Spomnimo: zadnji investicijski program je predvidel, da bo drugi tir stal 1,1 milijarde evrov. Pogodbi s Kolektorjem CPG in Yapi Merkezijem za prva dva sklopa sta bili vredni 403,6 milijona evrov in 224,7 milijona evrov, tretji sklop, ki ga je dobil konzorcij SŽ – ŽGP, pa 203,8 milijona evrov.