»Izhodišče nove ureditve je prej veljavni zakon o državnem pravobranilstvu, ki je bil v primerjavi z obstoječim zakonom o državnem odvetništvu sistemsko ustreznejši, dodane pa so mu nekatere posodobitve, novosti in izboljšave,« na državnem odvetništvu, ki ga od septembra lani vodi Ana Kerševan, pojasnjujejo, kako so pristopili k pripravi nove zakonodaje, po kateri bi državni odvetniki ponovno postali državni pravobranilci.
Državno pravobranilstvo bi bilo v zakonu opredeljeno kot pravosodni organ, državni pravobranilci pa bi ponovno pridobili status funkcionarja. Državni pravobranilci so bili v preteklosti že državni funkcionarji z osemletnim mandatom, po zakonski spremembi, ki je pred šestimi leti državno pravobranilstvo preoblikovala v državno odvetništvo, pa se je njihov status postopoma, s potekom posameznih mandatov, spremenil v status javnih uslužbencev, zaposlenih za nedoločen čas. Po novem bi bili spet funkcionarji, vendar tokrat s trajnim mandatom.
Branili bi tudi sodnike in tožilce
Med pomembnejšimi novostmi osnutka zakona na državnem odvetništvu omenjajo še poudarjeno preventivno vlogo državnega pravobranilstva pri mirnem reševanju sporov in svetovanju, ena od novosti pa je tudi zastopanje sodnikov, tožilcev in pravobranilcev v odškodninskih postopkih zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v postopku sojenja.
Prav tako preverjajo možnosti, da bi bilo državno pravobranilstvo bolj pogosto in aktivno vključeno v zastopanje države v upravnih sporih, v katere se zdaj vključuje bolj kot ne izjemoma. »Postopek pooblaščanja državnega odvetništva je povzročal številne težave. V posameznih primerih, če državno odvetništvo ni bilo pooblaščeno, v imenu države na glavno obravnavo na sodišče ni prišel nihče, kar je slabo za potek postopka in tudi za ugled države,« razlagajo na državnem odvetništvu, kjer od pomladi dalje skupaj s strokovnjaki s pravne fakultete ugotavljajo, na kakšen način bi lahko državno odvetništvo oziroma državno pravobranilstvo najbolj učinkovito zastopalo državo v upravnih sporih.
V delovnem osnutku novega zakona so kombinirali tudi nekatere novejše in starejše rešitve. Državni pravobranilci ne bi imeli usmeritvenih navodil, kot so jih imeli po starem zakonu o državnem pravobranilstvu, temveč bi se s strankami usklajevali glede bistvenih procesnih dejanj, kot velja po aktualni zakonodaji. S to razliko, da vlada ne bi več mogla odločati o morebitnih nesoglasjih, kadar bi državni pravobranilci zastopali sodišča ali državni zbor. »Pri tem gre po naši oceni za nedopusten poseg izvršilne veje v sodno in zakonodajno vejo oblasti,« so do trenutne ureditve kritični na državnem odvetništvu. Osnutek novega zakona prav tako predvideva varovalke za primere, v katerih bi državno pravobranilstvo ocenilo, da stranke od njih zahtevajo zlorabo pravic. Svež je namreč še spomin, kako je prejšnja, Janševa vlada od državnega odvetništva zahtevala vlaganje tožb proti izpostavljenim protivladnim protestnikom, čeprav za to ni bilo nobene resne pravne podlage.
Poleg novega zakona tudi novela
Delovna skupina je poleg osnutka povsem novega zakona o državnem pravobranilstvu pripravila tudi novelo aktualnega zakona o državnem odvetništvu, s katero bi lahko državnim odvetnikom že prej vrnili funkcionarski status.
Znano je, da so se sodniki in tožilci z vlado dlje časa pogajali o zvišanju plač in tudi že dosegli dogovor, ki pa se področja državnega odvetništva ni dotaknil. Z manjšo novelo in povrnitvijo funkcionarskega statusa bi tudi plačni položaj državnih odvetnikov lahko uredili še pred celovito reformo državnega odvetništva – čeprav je vlada zdaj plačno reformo zamaknila za eno leto in je časa posledično precej več, kot je kazalo še sredi poletja.
Na pravosodnem ministrstvu so nam pojasnili, da so bili v delovno skupino vključeni tudi njihovi predstavniki. »Želja ministrstva za pravosodje je, da so državni odvetniki samostojni in avtonomni, kajti le tako lahko skrbijo za javni interes, krepitev pravne države in kakovostno zastopanje države, pri čemer se zavedamo, da to lahko terja nekatere zakonodajne spremembe,« pravijo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da konkretne časovnice za oba zakonska predloga, ki ju še proučujejo, še niso določili. x
