Sestankovati so začeli ob sedmih zjutraj in pogajanja sklenili opolnoči. »Po maratonskih pogajanjih smo utrujeni in zadovoljni, saj nam je uspelo streti skoraj vse orehe,« je dejal vodja vladne pogajalske skupine, finančni minister Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah so ostale odprte le malenkosti, ki naj ne bi ovirale današnjega podpisa izjave o usklajenosti besedila zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. »Pogajali smo se trdo. Nihče ni navdušen, nihče zelo razočaran,« je ocenil minister. Po naših informacijah bo ostal neusklajen člen zakonskega besedila, ki retroaktivno ureja posledice prebijanja plačnega stropa.
Trud, ki so ga od ponedeljkovega jutra vložili v sklenitev sporazuma, se je obrestoval, zatrjuje vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. »Na pogajanjih se je temperatura nekajkrat dvignila do vrelišča, a se je potem tudi ohladila, ko je bilo to potrebno,« je dodal. »Zakon je skoraj v celoti usklajen,« je bil zadovoljen tudi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. »Pripravili smo okvirne vsebine končnega dogovora, ki so pomembne za posamezne sindikate in tudi za javne uslužbence.«
Strinjati se mora vsaj 24 reprezentativnih sindikatov
Po današnjem podpisu izjave o usklajenosti zakonskega besedila bodo na podpis dokumenta vabljeni zastopniki reprezentativnih sindikatov, ki so se včeraj že seznanili z razpletom ponedeljkovih pogajanj. Zatem bi zakonski predlog že jutri obravnavala vlada in ga poslala v državni zbor. V skladu s sklenjenim dogovorom iz leta 2022 se mora z dogovorom strinjati večina, torej vsaj 24 izmed 46 sindikatov. In če večine ne bo? »Potem vlada ne bi smela posredovati zakona v državni zbor, sicer bo kršila dogovor,« je za Dnevnik pojasnil Počivavšek. Vendar na takšen črni scenarij noče pomisliti. »Pričakujem, da soglasje bo doseženo,« pravi. Tudi Štrukelj upa na podpis večine sindikalnih kolegic in kolegov.
V prihodnjih etapah se morajo najprej končati stebrna pogajanja; za sklenitev dogovora imajo še nekaj dni časa. Nerešenih vprašanj, povezanih z uvrstitvijo posameznih delovnih mest na novo plačno lestvico, je sicer še precej.
Zatakne se lahko pri sklepanju kolektivnih pogodb
Zatem se bo treba dogovoriti še o besedilih novih kolektivnih pogodb za javni sektor in posamezne dejavnosti ter poklicne skupine. Kaj če katera izmed pogodb ne bo sklenjena? »Določila novega zakona bodo veljala tudi za te uslužbence, ne bi pa ugibal, kakšne zaplete to utegne potegniti za seboj,« odgovarja Počivavšek. Do 1. januarja bo treba sprejeti tudi več podzakonskih aktov, prilagoditi informacijske sisteme, delodajalci bodo morali sprejeti spremembe aktov o sistemizaciji in pripraviti anekse k pogodbam o zaposlitvi.
Reforma naj bi se v celoti udejanjila s 1. januarjem 2028, ko bo izplačan zadnji obrok dviga plač, ki jih bodo javni uslužbenci in funkcionarji deležni z odpravo plačnih nesorazmerij in prevedbo na novo plačno lestvico. Prenova plačnega sistema bo stala približno 1,4 milijarde evrov, nihče izmed približno 190.000 javnih uslužbencev ne bo več prejemal plače, nižje od minimalne. Razmerje med najnižjo in najvišjo bruto plačo se bo z 1:4,5 premaknilo na 1:7.
Fides: To, kar nastaja, ni reforma
Do zamišljenih dvigov plač za njihove poklicne skupine so zelo kritični policijski in vojaški sindikalisti, pod izjavo o usklajenosti se danes zagotovo ne bo podpisal predstavnik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Sindikat se po januarski razglasitvi stavke ne udeležuje stebrnih pogajanj za področje zdravstva, temveč se z vladnimi pogajalci sestaja na stavkovnih pogajanjih.
»Vlado skrbi zgolj to, da z velikimi sindikalnimi centralami podpiše sporazum. Kar ji bo uspelo, ker gre za sistem preglasovanja večine, kjer številčno majhne, a za državo ključne dejavnosti – zdravstvo, policija, obramba – nimamo glasu.« Očitno se ponavlja leto 2008, še sporoča sindikat na omrežju X. »Zaradi preglasovanja sindikalnih central bomo dobili 'nov' plačni sistem, brez metodologije. To bo nadaljevanje plačne uravnilovke, ki je javno zdravstvo že pripeljala do roba. Vladi in sindikalnim centralam je očitno malo mar.«
