Štirje sodniki (trije so se vmes že upokojili) in nekdanja tožilka, ki jih je predsednik SDS Janez Janša priključil tožbi proti državi, v kateri terja odškodnino zaradi sodnega epiloga kazenske zadeve Patria, so že od vložitve tožbe opozarjali, da gre za absurdno tožbo. Temu je z delno sodbo pred kratkim pritrdila tudi kranjska okrožna sodnica Tanja Bizjak, ki je na 17 straneh natančno razložila, zakaj je zavrnila Janševo zahtevo, naj mu Branka Zobec Hrastar, Barbara Klajnšek, Milan Štrukelj, Vesna Žalik in Branko Masleša plačajo 901.119,96 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od konca septembra 2017 dalje.
Funkcionarji predstavljajo državo
Ker je kazenski postopek v zadevi Patria po razveljavitvi na ustavnem sodišču zastaral, je predsednik SDS obveljal za nedolžnega. Posledično mu pripada odškodnina za čas od junija do decembra 2014, ki ga je prestal v zaporu na Dobu, natančneje na njegovem odprtem oddelku v Puščavi. Za čas, izgubljen v priporu ali zaporu, vsem obtožencem in obsojencem, ki na koncu kazenskega postopka obveljajo za nedolžne, pripada odškodnina, kar zagotavlja tudi 30. člen ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine. Slednjo pa je Janša v tožbi terjal tudi na podlagi 26. člena ustave, ki govori o pravici do povračila škode in na podlagi katerega želi Janša vrtoglavo odškodnino iztožiti od posameznih pravosodnih funkcionarjev iz kazenskega postopka v zadevi Patria.
Odločitev kranjskega sodišča ne preseneča, saj je vrhovno sodišče že v najmanj dveh sodbah zavzelo stališče, da se lahko pravica do povračila škode neposredno od tistega, ki je škodo povzročil, nanaša le na delavce oziroma javne uslužbence, ne pa tudi na funkcionarje, saj ti predstavljajo sam organ in državo. V primeru sodnikov bi drugačno tolmačenje za nameček poseglo v neodvisnost sojenja. »Sodnikom mora biti zagotovljen manevrski prostor, v katerem svobodno presojajo in sodijo,« je med drugim zapisala kranjska sodnica in dodala, da bi nezadovoljne stranke lahko ves čas sprožale civilne tožbe proti sodnikom. Odločitev o neutemeljenosti tožbe je oprla tudi na sodbo sodišča EU, ki je predlani v okviru presoje romunske ureditve osebne odgovornosti sodnikov za škodo zavzelo stališče, da priznanje načela osebne odgovornosti sodnikov za sodne zmote pomeni nevarnost vmešavanja v neodvisnost sodnikov.
V dejstvu, da v Sloveniji noben zakon ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in tožilcev, sodišče prav tako ni videlo pravne praznine (Janšev odvetnik Franci Matoz je sodišče pozval, naj sproži presojo ustavnosti), temveč »odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti posameznikov«. To sicer še ne pomeni, je poudarila sodnica, da sodniki in tožilci niso podvrženi nikakršnemu nadzoru in da ne odgovarjajo za svoje odločitve. Oboji so odgovorni tako disciplinsko kot tudi kazensko.
Vrtoglava tožba, visoki stroški
Delna sodba še ni pravnomočna, če bo obstala, pa si lahko Janša obeta »zgolj« odškodnino od države. Tudi ta pa bo zagotovo bistveno nižja od zahtevane vsote. Po naših neuradnih informacijah naj bi državno odvetništvo Janši ponudilo okoli 50.000 evrov odškodnine. Kar je glede na čas, ki ga je prestal na odprtem oddelku zapora, po naših informacijah že tako dokaj radodarna ponudba v primerjavi s siceršnjimi odškodninami. Tako lahko denimo med sodno prakso najdemo primer iz leta 2018, ko je višje sodišče potrdilo odškodnino 13.480 evrov za enajst mesecev zapora, ki jih je obdolženi, ki je nazadnje obveljal za nedolžnega, prestal za zapahi. Višina odškodnine se sicer lahko razlikuje glede na okoliščine posameznega primera.
Če Janša s pritožbo na delno sodbo ne bo uspel in hkrati od države ne bo iztožil višjega zneska, pa utegne kljub precej radodarni ponudbi na koncu celo pristati v minusu. Če s tožbo proti petim pravosodnim funkcionarjem, ki so jih zastopali trije odvetniki, ne bo uspešen, bo moral poravnati tudi njihove stroške. Sodišče sklepa o višini stroškov še ni izdalo, po prav tako neuradnih informacijah pa bodo glede na priglašene storitve odvetnikov ti znašali več deset tisoč evrov. Ker bo v tem primeru Janša tudi sicer zgolj delno uspešen s tožbo, bo velik delež sodnih stroškov padel na njegova pleča. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov, s katerimi smo govorili, se lahko po zanj najmanj ugodnem scenariju celo pripeti, da bo moral plačati več, kot bo iztožil.
Za pojasnila smo prosili tudi odvetnika Matoza, vendar odgovora nismo prejeli.
