Predsednik vlade Robert Golob je prvega v nizu posvetov o obrambnih referendumih opravil z ustavnimi pravniki. Posveta so se udeležili dr. Miro Cerar, dr. Igor Kaučič, dr. Saša Zagorc, dr. Ciril Ribičič in dr. Matej Avbelj.
Med drugim so ga opozorili, da napovedani referendum o članstvu v Natu ne more biti posvetovalni, temveč kvečjemu posebni referendum o mednarodnim povezavah v skladu s 3. a členom ustave. Takšen referendum je predhodni in zavezujoč, kar pomeni, da bi v primeru referendumske podpore volilcev izstopu iz Nata takšen izid trčil ob potrebno dvotretjinsko večino v državnem zboru, ki je ni. Glede že izglasovanega referenduma o obrambnih izdatkih, za katerega sicer še ni odloka o razpisu z datumom izvedbe, pa so pravniki izpostavili, da je razpisano vprašanje nejasno.
»Kar sem opazil, je, da so nekateri pisali referendumsko vprašanje očitno v prepričanju, da referendum ne bo sprejet,« je pripomnil dr. Ciril Ribičič. Koalicijski Levici, ki je referendum predlagala, in SD, ki ga je podprla, so – če sta dejansko računali, da referendumom ne bo sprejet – načrte prekrižali opozicijski SDS in NSi in trije nepovezani poslanci. Predsednik vlade se je odzval z napovedjo posvetovalnega referendum o članstvu v Nato. Iz strokovne javnosti so sledile kritike, da je politika v političnem preračunavanju in poskusu nabiranja političnih točk šla predaleč.
Dr. Igor Kaučič je premierju svetoval, naj napoved glede posvetovalnega referenduma o Natu umakne, saj bi bil ustavnopravno sporen. Če že, je o tem vprašanju, po analogiji z glasovanjem o vstopu, mogoče glasovati na posebnem referendumu o mednarodnih povezavah.
V luči zavez v okviru članstva bi po Kaučičevem mnenju veljalo premisliti tudi o smiselnosti referenduma o obrambnih izdatkih. Pravniki so premierju razložili, da bi državni zbor lahko razveljavil odločitev, ki so jo poslanci izglasovali v petek, lahko pa sprejeme odlok in enako kot v primeru referenduma o Jek 2 nato še odlok o razveljavitvi odloka. Če bo politika pri referendumu vseeno vztrajala, pa so pravniki opozorili na nujnost oblikovanja ustreznega vprašanja, saj je zdajšnje zavajajoče, kar lahko predstavlja težavo ne le za volilce, temveč tudi za interpretacijo izida. To je mogoče storiti bodisi z odlokom o razpisu referenduma bodisi z razveljavitvijo že sprejetega sklepa o razpisu referenduma in oblikovanjem drugačnega, razumljivega in nesugestibilnega vprašanja, je možnosti navedel Kaučič.
Na ugibanja, ali bi lahko prišlo do umika prvega in posledično napovedanega drugega referenduma, je vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec dejal, da pri svojem predlogu vztrajajo in da se jim zdi smiselno, da se o tako pomembnem vprašanju opredelijo ljudje. Še naprej ga podpirajo tudi poslanci SD, čeprav je predsednik stranke Matjaž Han za RTV dejal, da »bi bila zadeva rešena«, če bi Levica in premier Robert Golob svoji pobudi umaknila.
O referendumskih zagatah bo danes razpravljal tudi izvršni odbor Gibanja Svoboda, ki bo o svoji odločitvi jutri obvestil koalicijske partnerje, v petek pa bo na to temo še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank.
