Zaradi vojne v Ukrajini cene nafte na svetovnih trgih rastejo. Napovedani embargo na rusko nafto bo po vsej verjetnosti prispeval k dodatnemu dvigu cen nafte in s tem pogonskih goriv v prihodnjih letih. Cene goriv, ki so bile v Sloveniji omejene od sredine marca do konca aprila, so po novem omejene do 10. avgusta. Takšna rešitev pa ne bo mogoča v nedogled, saj bo vlada naftnim trgovcem ob določenih pogojih pokrila izgubo zaradi limitiranih cen. Ta bo po ocenah znašala več deset, lahko pa tudi več kot sto milijonov evrov.
Po odpravi administrativno določenih cen bi bile lahko te za nekaj centov na liter nižje, kot bodo sicer, če bo nova vlada naftnim trgovcem ponovno začela določati marže, ki so se po liberalizaciji trga pogonskih goriv jeseni leta 2020 sprostile in s tem povečale. Ker so se trošarine znižale na 35,9 centa na liter in s tem na najnižjo možno raven, ki jo dovoljuje EU, znižanje cene pogonskih goriv iz tega naslova ni več mogoče. Edina dodatna možnost, da se cene goriv za nekaj centov znižajo, je sprememba zahtev po deležu biogoriva v pogonskih gorivih. Toda pogosto so tržne cene biogoriv dvakrat višje od navadnih goriv. Če dizelskemu gorivu primešamo deset odstotkov biodizla, se cena poveča za približno 13 centov, je pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, ki je bil pred leti soavtor analize vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji.
Potrojitev izpustov iz prometa
Po navedbah Petrola je Slovenija med državami, ki zahtevajo najvišji delež biokomponente v dizlu, katerega cena se je lani na svetovnem trgu zvišala za skoraj 160 odstotkov. Pri zahtevah o dodajanju biogoriv bi država za prebivalstvo veliko naredila, če bi v prihodnje ohranila obstoječi delež in ga ne bi povečevala, meni Polanec. V lani sprejeti uredbi o obnovljivih virih v prometu je bil določen najnižji energijski delež biogoriv, ki je za letošnje leto postavljen pri 10,1 odstotka, do leta 2030 pa se postopoma povečuje na 20,8 odstotka.
Poglavitni cilj dodajanja biokomponente v pogonska goriva je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. V pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 se je EU zavezala, da bo izpuste do leta 2030 zmanjšala za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z izhodiščnim letom 1990, navaja prenovljena direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Po pojasnilih agencije za okolje (Arso) so se izpusti toplogrednih plinov v prometu v Sloveniji od leta 1986 do 2019 skoraj potrojili. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa (v skupnih izpustih toplogrednih plinov 33 odstotkov leta 2019), in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanja Slovenije, da bi izpolnila sprejete obveznosti, v svoji analizi opozarja Arso.
Kako doseči cilj z
najnižjimi stroški
Po pojasnilih Polanca je prenovljena direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov ciljno usmerjena in izbiro mešanice prihrankov izpustov CO2 prepušča državam članicam: »Če je cilj zmanjšanje izpustov, se je treba vprašati, kako ta cilj doseči z najnižjimi stroški. Pomembno je vedeti, kaj dobimo oziroma koliko izpustov CO2 lahko prihranimo za vsak evro, ki ga namenjamo. Ali je bolj smiselno, da dodajamo večji delež biogoriv in s tem dražimo pogonska goriva, ali obstajajo druge možnosti. Moramo se vprašati, ali bi bilo z enakimi stroški mogoče doseči večje zmanjšanje izpustov,« je pojasnil Polanec. Po njegovem mnenju bi bilo zelo smiselno, da bi namesto nadaljnjega povečevanja deleža biogoriv v večji meri spodbujali nakupe električnih vozil.
Zmanjšanja izpustov za določen odstotek ni mogoče doseči na kratki rok. Toda če se menja avtomobile na bencinski in dizelski pogon z avtomobili na električni pogon, se cilj postopoma lahko doseže, je prepričan Polanec. »Dodatno spodbudo za zamenjavo vozil na bencinski in dizelski pogon z električnimi predstavlja naraščanje cen nafte. V Sloveniji je veliko prometa poveznega z delovnimi migracijami. Domet baterij električnih vozil za takšne vožnje zadošča. Pri nakupih vozil Slovenci sicer upoštevajo omejenost električnih vozil pri odhodu na počitnice, vendar je na voljo čedalje več hibridnih vozil. Najbolj premožni niso občutljivi za ceno goriv, so pa občutljivi za cene avtomobilov. Zato bi bilo smiselno, da država subvencionira zamenjavo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem z vozili na električni pogon,« je dejal Polanec. Ob tem je poudaril, da povečanje uporabe električnih vozil ni brez eksternalij, saj pomeni breme za električno omrežje. Zato bi ga bilo treba transformirati, dograditi.
Biogoriva ne bodo izpolnila obljub
Z dodajanjem biogoriv, ki so proizvedena večinoma iz prehrambnih in krmnih rastlin, se zmanjšuje ponudba hrane in spodbujajo monokulture. Obenem je zaslediti poročila o izsekavanju gozdov za širjenje površin za pridelavo biogoriv, kar je vodilo v prepoved uporabe palmovega olja. Tudi s tega vidika je pomembno vprašanje, ali so težnje po povečevanju deleža biogoriv v pogonskih gorivih smiselne, opozarja Polanec. V društvu za sonaraven razvoj Focus so prepričani, da biogoriva ne bodo mogla izpolniti obljub o zmanjšanju izpustov CO2 v prometu z namenom zmanjšanja vplivov na podnebje, saj je negativni vpliv biogoriv na osnovi poljščin večji od njihovih domnevnih koristi. Ob tem opozarjajo, da gojenje poljščin za pogonska goriva zahteva ogromne obdelovalne površine, raba naravno bogatih ali kmetijskih površin za gojenje surovin za biogorivo pa je sama po sebi slaba izbira. Intenzivno kmetovanje namreč prizadene tudi ekosisteme in biotsko raznovrstnost; rodovitno zemljo bi bilo koristneje uporabiti za pridelavo hrane.
